Novi virus, ki povzroča virusno pljučnico, je bil doslej usoden že za več kot 100 ljudi. Po navedbah kitajskih oblasti je potrjenih primerov okužbe več kot 4500.
Za kaj pravzaprav gre?
Novemu virusu so strokovnjaki nadeli oznako 2019-nCoV. Gre za novo vrsto virusa iz družine koronavirusov. V isto skupino spadata tudi hudi akutni respiratorni sindrom (sars) in bližnjevzhodni respiratorni sindrom (mers). Prvi je pred več kot desetletjem v Hongkongu in na Kitajskem zahteval približno 650 smrtnih žrtev, prav spomini na ta izbruh pa so tisti, ki so ljudem nagnali strah v kosti.
Novi virus sodi med zoonoze, nalezljive bolezni, ki se lahko prenašajo z živali na človeka. Strokovnjaki so že potrdili, da se prenaša tudi med ljudmi. Med živalmi sicer krožijo tudi številni drugi koronavirusi, s katerimi pa se ljudje še niso okužili.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) tveganje za okužbo z novim virusom na globalni ravni ocenjuje kot visoko.
Od kod virus izvira?
Strokovnjaki domnevajo, da je virus izbruhnil na eni od tržnic v kitajskem večmilijonskem mestu Wuhan, na kateri (tudi ilegalno) prodajajo ribe in divjačino. Za primarni vir izbruha tako veljajo živali.
Da je virus izbruhnil ravno na Kitajskem, strokovnjakov zaradi množičnosti populacije, gosti naseljenosti in večjemu stiku s živalmi ne preseneča.
Kje vse je že razširjen?
Prvi primer okužbe so zabeležili na Kitajskem 31. decembra lani, od takrat pa se je razširil v nekaj drugih držav sveta, med njimi v ZDA, Avstralijo, Kanado, Nemčijo in Francijo.
Vse bližje je tudi Sloveniji. Potem ko so zaradi suma okužbe v Celovcu v ponedeljek izolirali 50-letnika, so danes po pregledu rezultatov iz laboratorija sum ovrgli. Danes so ovrgli tudi dva suma okužbe na Dunaju, novih sumov zaenkrat niso zabeležili.
Kakšni so simptomi?
Med znake okužbe z virusom sodijo vročina, kašelj in težave z dihanjem, kar je za pljučnico običajno. Okužbe z novim virusom ni mogoče določiti zgolj na podlagi tovrstnih težav, ampak je potrebno mikrobiološko testiranje, za kar je treba pregledati bolnikov bris.
Okužba lahko povzroča lažja obolenja, kot je običajen prehlad, ali težje, kot so pljučnica in odpoved ledvic. Za težjimi obolenji naj bi trpelo približno 20 odstotkov obolelih.
Pomembno je izpostaviti, da je imela večina umrlih, ki so bili okuženi z novim virusom, že prej kronične bolezni pljuč, srca ali sladkorno bolezen, šlo pa je predvsem za starejše osebe.
Ali smo, če bolezen prebolimo, varni pred ponovno okužbo, še ni znano.
Kakšno je zdravljenje?
Zaenkrat še ni jasno, ali je potek okužbe z novim virusom vedno enak. Protivirusnega zdravila ni, cepivo ne obstaja.
Težave okuženih bolnikov poskušajo lajšati z zdravili, eden od načinov zdravljenja je tudi nadomeščanje funkcije prizadetega organa - ob hudi prizadetosti pljuč se bolniku tako recimo dodaja kisik in naredi umetna ventilacija (mehanično predihavanje).
Ali obstaja tveganje za pojav okužbe v Sloveniji?
Možno je, da se okužba z novim virusom razširi tudi v Slovenijo.
Načrt za odziv na različna tveganja ima Slovenija, tako NIJZ, pripravljen.
Generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Mojca Gobec je zagotovila, da Slovenija pozorno spremlja razmere glede širjenja novega virusa. Pomembno pa je, da je pripravljena, saj je možen vnos okužbe iz tujine, je dodala. Pojasnila je, da je najbolj pomembno, da zdravstveni sistem takšne primere ujame in zmanjša tveganja za nadaljnje okužbe na minimum. V prihodnjih dneh bo Nacionalni inštitut za javno zdravje tudi vzpostavil telefonsko številko, kjer bodo odgovarjali na vprašanja o virusu.
Maja Sočan z inštituta je sicer glede potovanj na Kitajsko ocenila, da jih je bolje preložiti, če to ni res nujno.
Vodja ljubljanske infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc pa je dejala, da so se v preteklosti že srečali s podobnimi okužbami in da koronavirusi niso nič novega.
