Torkov nastop Trumpovih zagovornikov v senatu je odprl odvetnik Kenneth Starr, ki je postal znan z vodenjem preiskave proti demokratskemu predsedniku Billu Clintonu, ki je 1998 predstavljala temelj za ustavno obtožbo proti njemu zaradi laganja o zunajzakonskem spolnem razmerju.

Posvaril je pred tem, da bi ustavna obtožba postala orožje proti prihodnjim administracijam. »Kot vojna je tudi ustavna obtožba pekel,« je dejal. »Polna je pikrosti in državo deli bolj kot karkoli drugega. Tisti, ki smo doživeli ustavno obtožbo Clintona, to razumemo na globok in oseben način,« je še dodal po poročanju britanskega BBC.

Starr je sicer v letih 1998 in 1999 govoril, da ni nihče nad zakonom in je treba varovati ustavo pred samovoljo predsednika.

»To so absurdni argumenti in precej zasoljeni, če pridejo od njega,« je o Starrovem nastopu menila demokratska senatorka iz New Yorka Kirsten Gillibrand.

Nekdanja pravosodna ministrica Floride Pam Bondi, ki je prav tako v Trumpovi odvetniški ekipi, je medtem govorila o korupciji demokratskega predsedniškega kandidata Josepha Bidna in njegovega sina Hunterja v zvezi z Ukrajino, ki bi naj skrbela Trumpa, da je želel preiskavo.

S strani Trumpove obrambe so prišle tudi besede v bran Trumpovemu odvetniku Rudyju Giulianiju, ker je v Ukrajini zbiral dokaze o korupciji, saj je ta skrbela Trumpa, ki naj bi bil največji zaveznik Ukrajine.

Bela hiša: Predsednik ima popolno imuniteto

Namestnik glavnega pravnika Bele hiše Patrick Philbin pa je trdil, da ima predsednik skupaj s svojimi višjimi svetovalci popolno imuniteto in kongres naj jim ne bi mogel izdajati pozivov na zaslišanje, čeprav ustava kongresu daje funkcijo nadzora nad izvršno oblastjo. Trump naj bi bil nedolžen, senatu pa v tem neustavnem in nedopustnem procesu ni potrebno ničesar preiskovati.

Še en Trumpov odvetnik Alan Dershowitz je kasneje trdil, da Trumpu očitana dejanja ne predstavljajo ustreznega temelja za ustavno obtožbo, saj da je zanjo potrebno kaznivo dejanje oziroma kršitev zakona. Tega po njegovih besedah ne spremenijo niti Boltonova razkritja, četudi bi bila resnična.

Predstavniški dom kongresa je decembra potrdil ustavno obtožbo Trumpa zaradi zlorabe pooblastil, ker je zadrževal vojaško pomoč Ukrajini, da izsili najavo preiskave Bidnovih in domnevnega ukrajinskega vpletanja v ameriške volitve 2016. Obtožen je tudi oviranja kongresne preiskave tega početja, med drugim ker je državnim uradnikom prepovedal udeležbo na zaslišanjih.

To je prepovedal tudi nekdanjemu svetovalcu za nacionalno varnost Johnu Boltonu, ki si ga demokrati v senatu želijo kot pričo od samega začetka sodnega procesa, vendar pa za to doslej ni bilo možnosti. Republikanski zid pa se je v ponedeljek začel krhati zaradi novice v New York Timesu, da je Bolton v svoji še neobjavljeni knjigi napisal, da je Trump res zadrževal pomoč Ukrajini, dokler ne dobi preiskave.

»Želimo resnico in želijo si je tudi Američani«

Vodstvo senatnih republikancev v ponedeljek še ni z ničemer nakazalo, da bi lahko dovolili dodatne priče, vendar pa sta se za to možnost javno zavzela senatorja Mitt Romney in Susan Collins.

Potrebna sta še dva republikanska senatorja, sicer bo republikanska večina zahtevo za priče, kot je Bolton, gladko zavrnila. Senat ima 100 članov, republikancev pa je v njem 53.

Danes imajo Trumpovi odvetniki še zadnji dan za nastope, nato bodo senatorji zastavili pisna vprašanja in o morebitnih pričah se lahko odloča že v četrtek. Če jih ne bo, se lahko ustavna obtožba da na glasovanje, po katerem bo Trump oproščen, če za obsodbo ne bo glasovalo 67 senatorjev.

»Vsi skupaj zremo v oči prikrivanju resnice s strani Bele hiše. Želimo resnico in želijo si je tudi Američani,« je dejal vodja demokratske manjšine v senatu Chuck Schumer po novici o Boltonovem mnenju v knjigi z naslovom Soba kjer se je zgodilo: Spomini iz Bele hiše, ki je predvidena za izid 17. marca letos.

Bolton je rokopis predal v pregled svetu za nacionalno varnost decembra lani in Bela hiša ga je imela od takrat pri sebi, vendar pa senatnih republikancev ni obvestila o tem, da obstaja nevarnost razkritja, ki bi sesulo jedro Trumpove obrambe - da zadrževanje pomoči ni bilo povezano z zahtevo po preiskavi demokratov.

Bolton se je s položaja poslovil le dan, preden je Trump 11. septembra lani sprostil pomoč Ukrajini. To je storil šele potem, ko je že vedel za pritožbo žvižgača o pritisku na Ukrajino in po številnih vprašanjih republikanskih senatorjev, kje je denar za Ukrajino.