Skrajno desničarska stranka Liga si je na nedeljskih volitvah v tradicionalno bolj levi regiji Emiliji - Romanji obetala uspeh, pa ostala praznih rok. Porazila jo je leva sredina, to pa je tudi prvi večji volilni poraz vodje Lige Mattea Salvinija po strankinem preboju na parlamentarnih volitvah marca 2018. Emilija - Romanja z glavnim mestom Bologno je tako prva regija, ki je ustavila ekspanzijo Lige na severu Italije in se ni pustila zapeljati Salvinijevemu populizmu in demagogiji. »Tisti, ki so trdili, da je treba osvoboditi Emilijo - Romanjo, morajo vedeti, da je do osvoboditve prišlo pred 75 leti!« je dejal zmagovalec volitev Stefano Bonaccini, ki je bil z 51,4 odstotka glasov znova izvoljen za predsednika regije.
150 govorov brez rezultata
Kandidatka Lige Lucia Borgonzoni je dobila 44 odstotkov glasov, kar ni malo za regijo, ki velja za trdnjavo levice. A Salvini je v zadnjih tednih ves svoj čas in energijo posvetil tem volitvam. Samo januarja je govoril na 150 shodih! Iz teh volitev je pravzaprav naredil referendum o sebi. Vse je stavil na zmago v tej bogati regiji, ker je upal, da bo na tak način prišlo do krize v vladajoči Demokratski stranki, potem do vladne krize, do padca vlade in končno do predčasnih volitev, na katerih bi zmagal in postal premier.
Ankete so pred volitvami v resnici kazale, da je Borgonzonijeva povsem izenačena z Bonaccinijem, ki je doslej vodil regijo. Obema so še prejšnji teden ankete napovedovale okoli 45 odstotkov glasov. Toda Bonaccini je v nedeljo dobil veliko več. Vsekakor je Salvini s svojo navzočnostjo marsikoga, ki sicer ne bi volil, privabil na volišče, da je oddal glas proti njemu.
»Prvič v zadnjih 70 letih se je zgodilo, da je v Emiliji - Romanji prišlo do volilnega boja,« je dejal Salvini, potem ko je poraz njegove kandidatke postal očiten. V tej regiji je sicer od leta 1945 res vedno prepričljivo zmagovala levica, a to dejstvo ne more skriti Salvinijevega neuspeha po vsem njegovem obupnem prizadevanju, da bi zmagal. Ne nazadnje je pred tremi meseci zmagal v Umbriji, ki je prav tako veljala za trdnjavo levice.
Zmaga sardin, katastrofa Gibanja petih zvezd
Voditelj Lige je zdaj poskušal prikriti razočaranje tudi s tem, da je pohvalil 68-odstotno udeležbo, kar je kar 28 odstotkov več kot na volitvah leta 2014. Priznal je zmago Bonaccinija: »Ko voli ljudstvo, ima vedno prav.« S tem je hotel pravzaprav reči, da bi njegova stranka, ki je lani na evropskih volitvah prepričljivo zmagala s 34 odstotki glasov, morala voditi sedanjo vlado.
Salvinijev poraz pa je tudi zmaga nestrankarskega gibanja sardin, ki je nastalo jeseni prav v Bologni, da bi se zoperstavilo njegovemu razpihovanju sovraštva, predvsem do migrantov. Tudi zaradi sardin je bila volilna udeležba zdaj tako visoka. Bonaccini se je sardinam zahvalil za pomoč.
Voditelj Demokratske stranke Nicola Zingaretti upa, da bodo sardine tudi drugod v Italiji pomagali njegovi stranki. Neprepričljiv pa je bil, ko je dejal: »Vladajoča večina je izšla iz teh volitev močnejša, Salviniju ni uspelo zamajati vlade.« Bonaccini je namreč pred volitvami naredil vse, da bi se osredotočil na lokalne probleme in da bi volilci pozabili na njegovo članstvo v Demokratski stranki. Sploh pa so te volitve slaba novica za vlado zato, ker je vladno populistično Gibanje petih zvezd, ki je po številu sedežev v parlamentu najmočnejša stranka, doživelo katastrofo. Dobilo je 3,5 odstotka glasov, na državnih parlamentarnih volitvah marca 2018 pa je v Emiliji - Romanji prejelo 28 odstotkov glasov.
Nestrankarski premier Giuseppe Conte je bil sicer vesel Bonaccinijeve zmage, saj so s Salvinijevim porazom zahteve po predčasnih volitvah manj glasne. Toda ena od dveh vladnih strank skoraj nima več opore med volilci. To kažejo tudi nedeljske volitve v Kalabriji, kjer je ob zmagi Berlusconijeve desnice Gibanje petih zvezd dobilo samo 7,5 odstotka glasov, čeprav gre za jug države, kjer naj bi bila njegova glavna volilna baza. Najbrž je predvsem zaradi pričakovanja teh dveh katastrofalnih porazov Luigi Di Maio v sredo odstopil s čela Gibanja.
