1. Leta 2005 je bila povprečna pokojnina 63 odstotkov povprečne neto plače, leta 2019 pa samo še 55 odstotkov. V Avstriji, ki ima najbolj primerljiv pokojninski sistem z nami, je ta delež prek 80 odstotkov.
2. Leta 2000 je bil delež pokojnin v BDP 11 odstotkov, leta 2019 pa samo še 9,6 odstotka. Za primerjavo, v Avstriji je ta delež 14,5 odstotka, v EU pa 12,4 odstotka. Tudi delež starejših od 65 let je v Avstriji in EU večji kot v Sloveniji. To dokazuje, da je denarja za pokojnine v BDP dovolj, samo delitev družbenega proizvoda gre v škodo upokojencev in v korist kapitala.
3. Zaradi varčevalnih ukrepov (Zujf) so danes samo še upokojenci prikrajšani in pokojnine zaostajajo za 5,7 odstotka zaradi neustrezne uskladitve.
4. Od leta 2005, ko je Erjavec prevzel DeSUS, pa do danes ni bil zgrajen noben javni dom za upokojence. Tudi v letošnjem letu ni predvidenih sredstev v ta namen.
5. Danes polovica slovenskih upokojencev živi pod pragom revščine itd.
V vsaki normalni demokraciji bi ob takih kazalnikiih ljudje pobesneli, ne pa nemo gledali in čakali, da se bo zgodil čudež. Pri Erjavcu in klienteli v stranki DeSUS se je od daleč videlo, da jim gre predvsem za graditev lastne kariere in bonitete, ki spadajo k temu.
Sedaj imamo novo predsednico stranke DeSUS Aleksandro Pivec. Upam, da si bo ogledala te katastrofalne kazalnike na področju upokojencev in pripravila neki program, da se ta nečloveška diskriminacija odpravi. Vemo, da se to ne da narediti čez noč, ker je sedanja koalicija pod vodstvom Šarca izrazito neoliberalna in skrbi za bogate in dopušča prelivanje milijard v davčne oaze ter jih pri tem še davčno spodbuja. Vendar pa si mora DeSUS zastaviti okvirne roke, da se te krivice odpravijo in da gre Slovenija ponovno po poti socialne in pravne države, kjer bodo imeli vsi enake možnosti.
Mogoče to zveni preveč utopično, kljub temu pa menim, da stranka DeSUS mora ohraniti svojo identiteto, tudi za ceno odhoda v opozicijo, za kar bodo na naslednjih volitvah bogato nagrajeni. O tem sem prepričan, ker Slovenci smo res ubogljivi, nikakor pa nismo slepi in neumni.
Gorazd Cuznar, Črnomelj