Žrtve kaznivih dejanj imajo od oktobra lani vsaj na papirju precej več pravic do zaščite in podpore. Novosti, ki jih je na podlagi evropske direktive prinesla novela zakona o kazenskem postopku, pa se v praksi šele počasi uveljavljajo.
»Na nekaterih policijskih postajah izpolnjujejo individualno oceno stopnje ogroženosti žrtve, kot je v noveli predvideno, vendar pa ne vedno in ne redno. Prav tako opažamo, da žrtve še vedno niso primerno obveščene o teku postopkov in da jih pristojni organi ne obveščajo o izpustitvi storilca iz pripora ali zapora, kar je za načrtovanje varnosti žrtev zelo pomembno. Žrtve morajo torej za pridobivanje informacij še vedno večinoma skrbeti same,« pravi svetovalka Društva za nenasilno komunikacijo Tjaša Hrovat, ki sicer poudarja, da gre za novo ureditev in je zato še prezgodaj za resno analizo, kaj so zakonske spremembe prinesle v praksi.
Žrtvam oziroma oškodovancem kaznivih dejanj po novi zakonski ureditvi pripada precej več pravic kot včasih. Novela je uzakonila obvezno zagotavljanje informacij žrtvam, izdelavo ocene individualne ogroženosti žrtve in potrebe po njeni zaščiti ter informiranje žrtev o kazenskem postopku. Oškodovanci imajo po novem pravico do brezplačne zdravstvene, psihološke in drugih oblik pomoči, pravico do spremljevalca oziroma zaupne osebe, ena izmed pomembnih pravic žrtev pa je tudi preprečevanje neželenih stikov s storilcem kaznivega dejanja, razen ko so ti neizogibno potrebni za uspešen kazenski postopek. Novela je tudi izrecno zavezala vse udeležence predkazenskega in kazenskega postopka, da so še posebno skrbni in obzirni do ranljivih žrtev.
Posebna služba le na ljubljanskem sodišču
V praksi so se glavni akterji predkazenskih in kazenskih postopkov implementacije novele lotili na različne načine. Na policiji, kjer imajo prvi stik z žrtvami, pravijo, da so aktivno sodelovali že v medresorski delovni skupini pri ministrstvu za pravosodje, pripravili pa so tudi poseben obrazec za izdelavo individualne ocene stopnje ogroženosti žrtev kaznivih dejanj. Ocena se sicer ne opravi pri vseh kaznivih dejanjih, temveč le tedaj, ko policist zazna ogroženost pri oškodovancu.
»Postopki se tako v celoti izvajajo, dokumentacija je pripravljena in se uporablja v praksi, organizacijske spremembe pa niso bile potrebne,« pravi Drago Menegalija z generalne policijske uprave. Tudi na tožilstvu posebnih organizacijskih sprememb niso vpeljali, zagotavljajo pa, da vse zakonske novosti že izvajajo.
Slovenska sodišča podporo žrtvam ponujajo predvsem s pomočjo strokovnih sodelavcev, korak dlje pa so naredili na ljubljanskem okrožnem sodišču, kjer so ustanovili službo za podporo oškodovancem, v katero so dodelili dve pravnici in dve socialni delavki. Kot pravi vodja službe Lidija Kolonić Hočevar, so trenutno v predhodnem obdobju. Za zdaj je do njih prišlo malo individualnih ocen, ki so jih izdelali policisti, nanašale pa so se na posilstvi in na nasilje v družini. Poleg tega so se na njihovo službo nekateri sorodniki žrtev obrnili tudi neposredno.
Žrtve se na klice neznancev ne odzivajo
Kljub temu da je prenovljena in razširjena pomoč žrtvam še v povojih, se že nakazujejo nekatere potrebe po izboljšavah, ki bi omogočile čim bolj učinkovito podporo žrtvam tudi v praksi.
V primeru posilstev se je izkazalo, da je z žrtvami prek telefonskega klica težko vzpostaviti stik, saj se na klice z neznanih številk zaradi strahu ne odzivajo. Prav tako je že majhen vzorec pokazal, kako žrtve različno prebolevajo travmatične dogodke. Ena žrtev posiljevalca je takoj izrazila željo, da se z napadalcem nikoli več ne sreča, druga pa je sama izrazila željo, da se s storilcem na sojenju sooči.
Ljubljanska služba za podporo oškodovancem kaznivih dejanj lahko za posameznike sicer le predlaga ustrezen ukrep, zadnjo besedo pa ima sodnik, ki obravnava konkretni primer. Služba deluje dvosmerno, kar pomeni, da se nanjo lahko obrnejo tudi sodniki in ne le oškodovanci. Tako so se denimo na prošnjo ene izmed sodnic pri lokalnem centru za socialno delo pozanimali, na kaj naj bo sodnica pozorna pri zasliševanju pripadnice ranljive manjšine o spolnosti. V smislu, katere besede naj izbere, da bo zaslišanje čim bolj primerno.
Na ljubljanskem sodišču že opažajo potrebe po nekaterih dodatnih zaščitnih ukrepih žrtev. Obe žrtvi posilstva sta bili zgroženi nad dejstvom, da je storilec seznanjen z njunim domačim naslovom in osebnimi podatki. Ti so namreč del sodnega spisa, v katerega ima obdolženi vpogled, da lahko pripravi svojo obrambo. Po mnenju Lidije Kolonić Hočevar bi bilo treba ta problem rešiti z ustrezno spremembo zakonodaje.
