ZDA so po zelo aktivni vlogi pri reševanju dolgoletnega spora zaradi imena med Makedonijo in Grčijo resneje zagrizle v še eno balkansko kislo jabolko. Oktobra lani je predsednik Donald Trump imenoval posebnega odposlanca za poskus reševanja sporov med Beogradom in Prištino. To je postal Richard Grenell, sicer veleposlanik ZDA v Nemčiji. Zdaj je obiskal Kosovo in Srbijo ter se pogovarjal s političnim vrhom obeh držav o tem, kako z mrtve točke premakniti pogovore o vsaj nekaterih vprašanjih, ki ne hromijo le odnosov, temveč so tudi stalna tempirana bomba na jugovzhodu Evrope.
Grenell se je na pot odpravil z dokaj dobro popotnico, saj je imel v žepu nedavno podpisano pismo o nameri, da po dvajsetih letih ponovno vzpostavijo letalsko povezavo med Beogradom in Prištino. To pismo, ki je prav tako nastalo pod taktirko ameriške diplomacije, je po nekaj letih popolnega mrtvila prvi dokument, ki sta ga državi podpisali, in za nekatere dokaz, da se z veliko potrpljenja in diplomatske spretnosti nekatere stvari vendarle da premakniti z mrtve točke. Za ameriško administracijo je bila to »še ena velika zmaga predsednika Trumpa«.
Realno gledano je na poti od pisma o nameri do prvega poleta med prestolnicama, če bo do njega sploh prišlo, še veliko ovir. Te so še toliko večje, ker sta obe strani v nedavni preteklosti pokazali, da sta pripravljeni odstopiti tudi od trdnejših dogovorov, kot je ta o letalski povezavi, včasih že zaradi »napačne besede ali dviga obrvi« nasprotne strani.
Tudi do samega pisma o namerah so prišli po »obvoznici«. Letalsko povezavo bi lahko imela srbska letalska družba Air Srbia. A ker bi morala v tem primeru družba v večinski državni lasti podpisovati dokumente s prištinskimi organi oblasti, s tem pa posredno priznati kosovsko državo, so pogajalci našli »izhod v sili« in povezavo ponudili Lufthansinemu nizkocenovnemu prevozniku Eurowings.
Priština: Dokler ne bo priznanja, carine ostajajo
Grenella je med obiskom v Prištini pohvalil predsednik Hashim Thaci, češ da so ZDA v nasprotju z Evropsko unijo pokazale veliko več volje in odločnosti, da se spopadejo s trdim mednarodnim orehom. Toda kmalu se je moral soočiti z neprijetno balkansko realnostjo. Grenell je namreč želel, da Kosovo in Srbija naredita še korak naprej. Med obiskom v Prištini je predlagal spravni potezi: Kosovo naj umakne pred dobrim letom dni uvedene stoodstotne carine na srbske izdelke, Beograd pa naj ustavi kampanjo, s katero poskuša preprečevati proces priznavanja kosovske državnosti in včlanjevanja Kosova v mednarodne organizacije. Navdušenja nad zamislijo niso delili ne na Kosovu ne v Srbiji. Še preden je Grenell odpotoval v Beograd, je predsednik kosovske vlade v odstopu Ramush Haradinaj ponovil, da brez srbskega priznanja Kosova ni ukinitve carin.
V Beogradu je predsednik Srbije Aleksandar Vučić, ki je sicer pobudnik »novega srbskega razmišljanja o Kosovu«, po srečanju z Grenellom dejal, da Američani pač »ne razumejo« kosovskega problema in da zahtevajo od Beograda izmenjavo povsem neenakovrednih stvari. Resda Srbija zaradi omenjenih carin dnevno izgublja 1,4 milijona evrov, ampak to nima enake teže kot priznanje Kosova, je dejal. Vučić je spomnil, da je Beograd Prištini predlagal, da Kosovo zamrzne zahteve po priznanju in sprejemu v mednarodne organizacije, v zameno pa je ponudil odstop od agitiranja proti priznavanju kosovske državnosti; v tem času bi reševali druge, nepolitične probleme. V Prištini tega niso sprejeli.
Grenell se potem ni želel spuščati na politično spolzek teren. Vztrajal je, da lahko državi v dobro ljudi z obeh strani meje kljub razlikam naredita nekaj korakov naprej na področju gospodarstva in infrastrukture. Kmalu naj bi se začeli pogovori ekspertne skupine o možnosti ponovne železniške povezave in dokončanja avtoceste med državama. Vučić pa se je Grenellu in Trumpu vseeno zahvalil za trud in slednjega povabil na obisk v Srbijo, kjer bo »sprejet tako gostoljubno kot nikjer drugje v Evropi«.
