Upravno sodišče je razsodilo, da bi morala Slovenija vsakemu migrantu, ki ga vrne na Hrvaško, izdati odločbo. Sedanje naglo vračanje tujcev v okviru meddržavnega sporazuma, brez izdane odločbe in torej brez možnosti pritožbe, po mnenju sodišča pomeni kršitev evropske in domače zakonodaje ter ustavno zagotovljenih pravic.
Sodba v primeru državljana Maroka, ki je bil na Hrvaško vrnjen lani poleti, utegne vplivati na postopke, ki jih slovenska policija že nekaj let izvaja na južni meji. Kot smo poročali, policija migrantom velikokrat ne dovoli, da bi zaprosili za azil, namesto tega pa jih Hrvaški izroča po določbah sporazuma o vračanju tujcev, ki – med drugim – ne predvideva, da bi se lahko tujci na vračanje pritožili ali da bi denimo policijo opozorili, da Hrvaška zanje ni varna država.
Kot je znano, hrvaška policija vrnjene migrante največkrat na nezakonit način izžene v Bosno in Hercegovino, pri tem pa jih pogosto še oropa in pretepe. Pregon v Bosno je doživel tudi tožnik iz Maroka, ki pa pri tem ni bil pretepen.
Sodišče je ugotovilo, da je bila Maročanu kršena ustavno zagotovljena pravica do izjavljanja, ki zagotavlja, da bo vsakomur omogočeno priti do besede v postopku. Migrant tudi ni imel možnosti vložiti pritožbe, zato mu je bila kršena ustavno zagotovljena pravica do sodnega varstva. »Ker je šlo pri dejanju tožene stranke za poseg v določene ustavne pravice, je (…) sodišče ugotovilo nezakonitost dejanja,« je zapisano v sodbi.
Poziv k odstopu prve policistke Tatjane Bobnar
Nevladni organizaciji Delovna skupina za azil in Delavska svetovalnica sta zaradi protipravnih vračanj na Hrvaško in protipravnih navodil v zvezi s temi vračanji ter zaradi prepuščanja migrantov nehumanosti hrvaške policije danes pozvali k odstopu generalno direktorico Tatjano Bobnar in njenega pomočnika Marka Gašperlina, ki je hkrati predsednik upravnega odbora agencije EU za nadzor zunanjih meja Frontex. Na policiji pa pravijo, da za odstop ni razlogov. »Kar se tiče očitkov o protipravnem ravnanju slovenske policije, vztrajamo pri naših dosedanjih pojasnilih, da slovenske policistke in policisti zakonito in strokovno opravljajo svoje delo, upoštevaje človekove pravice,« so zapisali. Po dostopnih informacijah naj bi se notranje ministrstvo na sodbo upravnega sodišča že pritožilo.
Hrvaško nasilje je treba raziskati
Miha Blažič iz Delovne skupine za azil je danes predstavil še en sodni postopek – tožbo sirskega prosilca za azil, ki je bil, kot trdi, kljub prošnji za azil nezakonito izgnan najprej na Hrvaško in potem v Bosno, kjer trenutno živi v begunskem taborišču. Blažič je prepričan, da bo na sodišču mogoče dokazati, da je Sirec policijo res prosil za azil, saj je želel k očetu, ki v Sloveniji že ima status begunca. Policija, nasprotno, trdi, da nobeden od migrantov, ki so bili vrnjeni na Hrvaško, ni zaprosil za azil. Omenjenima nevladnima organizacijama sta se v opozorilih, da je postopke s tujci na meji treba uskladiti z zakonodajo in evropskimi direktivami, danes pridružila tudi Amnesty International Slovenije (AIS) in Pravno-informacijski center PIC. »Ravnanja hrvaške policije predstavljajo kršitev prepovedi mučenja, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja. Vračanje oseb hrvaškim oblastem, ne da bi slovenske oblasti hkrati presojale tudi opisano vsebinsko tveganje mučenja, predstavlja kršitev prepovedi vračanja (po mednarodnem pravu, op. p.),« je opozoril Blaž Kovač iz AIS. »Menimo, da bi morala Slovenija (…) vztrajati pri izvedbi preiskave o teh obtožbah, saj bi se le tako lahko odpravil dvom o tem, ali Hrvaška izpolnjuje pogoje za vstop v schengen. Svet Evrope je že oktobra 2018 pozval Hrvaško, da razišče in odpravi vse očitane kršitve v zvezi z nasiljem nad tujci,« je dodala Urša Regvar iz PIC.
