Slovenski filmski center (SFC) je za svoje delovanje v letošnjem letu iz proračuna prejel nekaj manj kot 5,5 milijona evrov, kar je nekaj več kot lani, a še vedno dosti manj od 11 milijonov evrov, kolikor naj bi ob sorazmernih letnih zvišanjih za slovenski film namenili leta 2022. »Trenutno smo nekje na polovici obljubljenih sredstev, upoštevati pa je treba, da smo na podlagi predvidenega povečanja zasnovali celotno strategijo našega delovanja do leta 2024,« opozarja Nataša Bučar, direktorica SFC.
Znani prejemniki sredstev
Na razpisih za leto 2019 je SFC podprl dva prvenca, Vesolje med nami režiserke Rahele Jagrič Pirc in Cent'anni režiserke Maje Prelog (v skupni vrednosti 445.981 evrov), ter še štiri igrane celovečerne projekte: Kapa režiserja Slobodana Maksimovića, Šterkijada režiserja Igorja Šterka, Poslednji heroj režiserja Žige Virca in Mož brez krivde režiserja Ivana Gergoleta (v skupni vrednosti 1,93 milijona evrov). Podprta sta bila tudi dva celovečerna dokumentarna projekta, Skozi moje oči režiserja Igorja Vrtačnika in Izza bitne zavese režiserja Jurija Grudna.
Letos bo padla prva klapa štirih igranih celovečercev, poleg že omenjenega Vesolje med nami so to še Skriti ljudje (režija Miha Hočevar), Dedek gre na jug (režija Vinci Vogue Anžlovar) in Zbudi me (režija Marko Šantić), dokončanih naj bi bilo tudi osem igranih celovečernih filmov, med katerimi so trije prvenci (Cent'anni, Jezdeca v režiji Dominika Manceja in Inventura Darka Sinka), Zastoj (režija Vinko Möderndorfer), Nekoč so bili ljudje (Goran Vojnović) in Sanremo (Miroslav Mandić), pa tudi Orkester (Matevž Luzar) in Ptičar (Robert Črnelč). Obetajo se še trije dokumentarci: Krvno maščevanje (režija Marija Zidar), Antigona – kako si upamo! (Jani Sever) in Septembrska klasa, v katerem Igor Šterk predstavi moške, ki so služili vojaški rok na Visu.
Za povečanje dostopnosti
Med prednostnimi cilji SFC za prihodnja štiri leta Nataša Bučar navaja prenovo sistema odločanja o nacionalnem filmskem programu, kulturno raznovrstno letno filmsko produkcijo, profesionalizacijo filmskega okolja in razvoj talentov ter povečanje dostopnosti filmskih vsebin in razvoj občinstev. K slednjemu naj bi pomembno prispevala tudi dva nova projekta.
Prvi je Baza slovenskih filmov (dostopna je na naslovu bsf.si), ki jo pripravljajo v sodelovanju z zavodom Filmoteka. To je nacionalna spletna platforma, kjer so na voljo posodobljene informacije o slovenski filmografiji od njenih začetkov in vse do danes – pa naj gre za profesionalno ali pa amatersko produkcijo, komercialne ali eksperimentalne projekte, filme ali videospote. Poleg osnovnih podatkov slovenska filmska baza ponuja tudi dostop do fotografskih, pisnih in video gradiv.
Drugi projekt, ki naj bi približal slovensko produkcijo domači javnosti, je Dvorana slovenskega filma v ljubljanskem Koloseju, kjer naj bi bila vsak dan vsaj ena projekcija izbranega slovenskega filma. »Predvajali se bodo tako novi filmi kot reprize filmov iz preteklih let, vključno z naslovi iz bere slovenske filmske dediščine,« napoveduje direktorica. Projekt bo 6. februarja odprla projekcija komedije Jebiga Mihe Hočevarja (2000).
SFC bo skupaj s partnerji nadaljeval tudi razne že utečene projekte, kot so Naši filmi doma, Premiera slovenskega filma in Slovenski teden filma, prav tako je že znano, da bo 23. festival slovenskega filma od 13. do 18. oktobra – seveda na ustaljenih lokacijah v Portorožu.
