To je blagovna znamka mobilnosti, ki vključuje več različnih servisov, od upravljanja večjih voznih parkov, lizingov, aplikacij za uporabo vozil do skupnih prevozov (»car pooling«), delitev vozil (»car sharing«) in neke vrste taksi storitev.
Postaja s tem Toyota eden od ponudnikov te mobilnosti in tudi konkurenca uveljavljenim konceptom?Da in ne. Nočemo se boriti z nekaterimi sistemi, kot je Uber, raje bomo z njimi in podobnimi ponudniki sodelovali. Ljudje se namreč vedno bolj zavedajo, da lastništvo vozila za seboj potegne dodatne stroške, v mestnih območjih pa je mobilnost postala še bolj pereč problem. S temi produkti bomo našim strankam omogočili nov koncept mobilnosti.
Torej ciljate predvsem na velika mesta?Da, to so za zdaj naši glavni cilji. Nekaj pilotnih projektov že imamo, pa čeprav celoten koncept Kinta še ni povsem do konca razvit. Smo pa s pilotnimi projekti v Dublinu, Koebenhavnu in Madridu zadovoljni. Poleg tega smo partner olimpijskega komiteja za igre v Tokiu letos, kjer bomo s samovoznimi vozili poskrbeli za transport športnikov po olimpijski vasi, enako računamo na veliko novih informacij s podobnimi storitvami na paraolimpijskih igrah.
Bo v prihodnje vaš servis na voljo v vseh mestih?Da, v vseh evropskih državah, a gremo korak za korakom. Tukaj pride na vrsto tudi Slovenija.
Pa boste s tem lahko zaslužili? Se ne bo zato zmanjšala prodaja vozil?Za zdaj seveda v ta sistem samo vlagamo, a nekoč bomo imeli z njim tudi dobiček. Vedno bolj pa sodelujemo tudi z urbanisti in arhitekti, saj bomo morali v prihodnje tudi celotna mestna zasnovati v skladu z novimi potrebami po mobilnosti. Velik potencial je prav v tako imenovanem »last mile transportu«, torej kako naj uporabniki od doma pridejo do javnega prevoza. Tega bomo seveda vključili v naš sistem. Vsi vidimo tudi, kaj se dnevno dogaja ob prometnih konicah. To bomo s Kintom, ki je prispodoba za »leteči oblak«, pomagali rešiti. az
