Skrajnodesničarska medijska histerija je danes del politične poštevanke in njeno razumevanje je nujno za vsakršno politično in javno delovanje. Naši desni skrajneži so namreč v preteklih letih vzpostavili svoj vzporeden medijski svet, v katerem tiskajo časopise, ustanavljajo televizije in odpirajo spletne portale. S tem pa se je ustvarila nova medijska dimenzija. Z velikim pokom smo se tako od časov, ko je bila strankarska propaganda omejena na en sam strankarski časopis, premaknili v čase, ko morajo vasleti, biščaki, kalohi in drugi medijski vojščaki vsakodnevno polniti gromozanski medijski in družbenoomrežni prostor. In četudi vsebine politiksov, požarreportov in demokracij ne zahtevajo pretiranega umskega napora, jim vsebin vedno primanjkuje in že zato za svoje nečedne propagandne namene običajno pograbijo vse, kar se pograbiti da.
Vzorčen primer tovrstnega medijskega delovanja je zgodba o Danilu Türku in njegovi izjavi o drugorazrednosti. Seveda Danilo Türk ni izjavil, da so povojni poboji dr...
