Ali sploh še kdo bere tiskane medije?

Kot bralec bi si želel v prvi vrsti medij, ki bi bil strokoven, objektiven, pravočasen, verodostojen, napreden in kar je še pozitivnih kriterijev. Predvsem pa, da mu ljudje zaupamo. Vsekakor pa bi si želel tudi, da bi bil medij razpoznavno angažiran in neodvisen, kar pa je že morda malo težje uresničljivo.

Neodvisnost medijev je že v osnovi pogojena z lastništvom in ideološkimi, celo strankarskimi in drugimi opredelitvami, kar sicer vsi akterji zanikajo, vendar je vsebina medijev več kot prepoznavna iz določenih situacij in načina obveščanja ter poročanja. Na koncu celo iz poročanja določenih novinarjev.

Preveč je primerov, ki bi jih bilo možno in morda umestno ali potrebno navesti, a vendar je bistvo vsega skupaj, da so mediji kot četrta veja oblasti sami del oblastne strukture, ki oblikuje javno mnenje. In tukaj mislim, da so še rezerve v izboljšanju ravnanja vseh vpletenih. Od novinarjev, urednikov, lastnikov itd. do nas bralcev.

Če si resnično želimo demokracijo in ozaveščenega ter odgovornega državljana in seveda sistem, potem bi morali storiti kaj več tudi na področju sredstev javnega informiranja oziroma kot je omenjeno zgoraj, tudi na področju tiskanih medijev.

Kako to doseči na učinkovit, strokoven in zakonit način, je seveda najtežje vprašanje, vendar vseeno vredno razmisleka. Verjamem, da izvršni oblasti ni v interesu, da jo zakonodajna preveč nadzoruje. Isto velja seveda za zakonodajno oblast, bodisi da bi jo nadzorovala javnost ali pa morda celo kako drugače. Prav tako seveda za pozicionirano neodvisno sodno oblast. Medsebojna razmerja so seveda pomembna in tu je vloga angažiranih medijev ključna.

In tukaj dajem svojo pobudo, da bi bilo morda umestno najboljše novinarje, urednike in druge udeležence v okviru sredstev javnega obveščanja združiti na eno mesto, jim dati resnično svobodo dela in kreiranja javnega mnenja z naprednimi in pozitivnimi stališči. Primerljivo bi lahko rekel, da bi bilo tako vrhunsko znanje skoncentrirano na enem mestu, kot je na primer v UKC Ljubljana na področju zdravstva. Seveda ob vsem spoštovanju lokalnih, tudi izredno pomembnih področij.

Ne vem sicer, ali je ta predlog kaj posebno novega na področju sredstev javnega obveščanja. A vendar bi lahko določene spremembe morda okrepile zaupanje v informacije, v komentarje, v nasploh pomembno delo novinarjev. Seveda verjamem, da je verjetno še več vprašanj kot odgovorov, kako to doseči, kako izbrati najboljše, kako financirati itd. Prepričan sem tudi, da seveda ni vsem v interesu, da bi se kar koli premaknilo v neko pozitivno smer in rezultat. A vendar, v življenju je treba poskusiti tudi kaj novega in ne vztrajati pri poskusu uravnoteženja in všečnosti vsem, pa na koncu nikogar ne zadovoljiti glede potrebe biti obveščen v včasih nepreglednih, včasih pa tudi nepotrebnih informacijah.