Volilci nimamo na volitvah prednosti, da odločimo o izidu volitev, kdo dobi mandat za oblast, pred predsedniki političnih strank oziroma pred strankokracijo, ki uveljavlja samo svoje interese. Tako poteka pogosto negativna selekcija kadrov v politiki in družbi, ki povzroča, da se nacionalna ekonomija ne razvija po principih meritokracije, doseženih uspehih za družbo. Vsakršne volitve, ko se poslanci državnega zbora izvolijo po pravilih, ki so si jih določili sami sebi, so problematično demokratične, če ne, kot pravi Boris Nemec, kar nelegitimne. Ta sum traja že dolgo, posledice so na raznih področjih, odražajo se tudi na izredno nizki volilni udeležbi. »Potrebujemo volilni sistem, ki bo pozornost volilcev najprej usmeril na že dokazane sposobnosti in dosežke ter lastnosti kandidatov, tako samostojnih kot strankarskih, in šele nato na zgolj napisane programe list, predvsem političnih strank. Brez spremembe načina izbire naše politične elite namreč ne moremo pričakovati ustreznih družbenih sprememb,« podarja prizadevni zagovornik sprememb prof. dr. Miran Mihelčič in dodaja: »Posvetovalnega referenduma o sistemu volitev v DZ se večina strank ali vsaj večina poslancev najbrž boji.«

Kaj pa volilci? »Ameriški člani kongresa in senata imajo veliko večjo odgovornost do  svojih volilcev kot pa poslanci pri nas, in njihova mnenja tudi upoštevajo. Tam je običajno, da navaden volilec pokliče urad svojega kongresnika ali senatorja in mu izrazi svoje mnenje. Res pa je tudi, da tam ni tako kot pri nas, ko je lahko nekdo izvoljen v državni zbor s 300 glasovi, nekdo, ki jih je dobil 1000 ali več, pa ne. Naš volilni sistem je kriv za to, da je bilo in je pri nas marsikaj narobe,« je mnenje mag. Andreja Aplenca. »Kaj ljudi odbija od volitev, da ne cenijo politike, niti demokracije? To, da vodje strank okoli sebe sami zberejo pogosto podpovprečne in kimavce, ki so v proporcionalnem sistemu seveda gladko vedno izvoljeni, ko uspe lista stranke. A tem izvoljencem potem ni nič mar za volilce, hvaležno strežejo predvsem vodji stranke, ne pa volilcem. Volilce zanemarijo, jih ignorirajo, ne komunicirajo z njimi… Poslanske pisarne so prazne, stikov z volilci in njihovimi problemi skoraj ni«. To je povedal dr. Hubert Požarnik ob obletnici Demosa na RTV, in sicer kot glavno hibo vseh političnih naslednikov Demosa.

Ustava je leta 2000 zakonodajalca zavezala, da mora zagotoviti odločilen vpliv volilcev na izvolitev poslancev. Tudi ustavno sodišče v odločbi, ki je spodbudila sedanje razprave, pravi zelo podobno; stvar političnih strank je, da predlagajo kandidate, izbira poslancev izmed teh kandidatov pa je stvar volilcev. Uvedba obveznega in absolutnega prednostnega glasu je lahko prva stopnica na poti do uvedbe sistema po vzoru nemškega kombiniranega volilnega sistema. Ustavno sodišče sedaj zahteva spremembo. Realen je le kompromis, podoben sistemu, kot volimo evropske poslance: proporcionalen volilni sistem z obveznim prednostnim glasom.

Franc Mihič, Ribnica