Dalton je poznan tudi po raziskovanju barvne slepote, ki jo v njegovo čast imenujejo tudi daltonizem. Je pa to zavajajoč izraz, ker ljudje z barvno slepoto niso slepi. Barvna slepota je določeno stanje vida, za katero je značilna nezmožnost razlikovanja različnih barv spektra. Bela svetloba je namreč sestavljena iz spektra različnih barv: rdeče, oranžne, rumene, zelene, modre, indigo in vijolične. Težave vida daltonista so lahko blage do hude.
Človeško telo svetlobo večinoma zazna z očmi. Svetloba potuje do zrkla prek očesne leče. Očesna leča lomi svetlobne žarke, ki padejo na zadnjo stran očesa, na mrežnico (na retino). V mrežnici so občutljive celice dveh vrst: paličice in čepki. Paličice so občutljive za jakost svetlobe in nam omogočajo, da vidimo tudi v mraku. Omogočajo torej črno-belo gledanje, vendar ne zaznavajo barv. Čepki pa pri večji jakosti svetlobe zaznavajo barve.
Barvna slepota se pojavi, ko pride do težav zaznavanja barv v čepkih. Pogosto pride do težav razlikovanja rdeče in zelene barve. To je tudi najpogostejša oblika barvne slepote. Obstaja tudi težava pri razlikovanju modrih in rumenih odtenkov. Redko je stanje, ko človek ne vidi nobene barve, temveč le odtenke sive. Ocena je, da ima približno vsak deseti moški neko obliko barvne slepote, te težave pa praktično ni opaziti pri ženskah.
Dalton je bil prvi znanstvenik, ki ga je zanimala tudi barvna slepota in jo je začel raziskovati. Leta 1793 je objavil članek z naslovom Izredna dejstva, povezana z vizijo barv. John in njegov sedem let starejši brat sta bila namreč prizadeta zaradi rdeče-zelene barvne slepote. Dalton je domneval, da težavo povzroči modrikasta tekočina v zrklu, ki absorbira določeno svetlobo, ki jo mrežnica potem zazna. Ena izmed želja v njegovi oporoki je bila, da bi po njegovi smrti naredili obdukcijo oči. Na žalost obdukcija ni potrdila njegove domneve o modrikasti steklovini.
Dr. Ivan Leban je upokojeni profesor kemije (@ivanleban).
