Minuli teden je bil na ljubljanskem okrožnem sodišču že drugič razpisan predobravnavni narok za nekdanjo prvo damo Vegrada Hildo Tovšak, vendar tudi v drugo Tovšakovi ni uspelo priti do Ljubljane. Njen odvetnik Dušan Tanko je novinarjem povedal, da je že bila na poti v prestolnico, vendar zaradi slabega počutja do cilja ni zmogla. Obtožnica Tovšakovi očita zlorabo položaja in pranje denarja, enako tudi nekdanjima vodilnima iz skupine Hypo Andreju Oblaku in Božidarju Španu ter nekdanjemu direktorju podjetja Vegrad projektivni biro Mateju Košiču.
Ne glede na to, za katero kaznivo dejanje gre tokrat v bogati kriminalni zgodovini Hilde Tovšak, nas je omenjanje njenega imena na straneh črne kronike spomnilo na usode številnih drugih poslovnežev, ki so krivi tudi za nastanek bančne luknje. Zaporne kazni pa se jim iztekajo. Ivan Zidar je bil obsojen, a zaradi starosti ni šel v zapor. Hilda Tovšak je vse priznala in je na prostosti. Dušan Črnigoj je konec kazni odslužil z delom v javno korist. Bine Kordež je bil, kot smo poročali, pogojno izpuščen, Igor Bavčar daje intervjuje in ima govore na proslavah ter si pripravlja teren za rehabilitacijo. Še najslabše kaže Bošku Šrotu, ki je še vedno na Dobu.
Kordeževi sporni posli
Bine Kordež, kot rečeno, je bil za božič že doma – na pogojnem odpustu, zaradi zlorabe položaja in ponarejanja listin pa je moral aprila 2016 za zapahe za šest let in tri mesece. Zdaj je, po prestani polovični kazni, lahko zaprosil za pogojni izpust.
Pod drobnogledom preiskovalcev se je znašel decembra 2010, pol leta po prevzemu Merkurja. V primeru preprodaje trgovskega centra Primskovo je bil obsojen zaradi zlorabe položaja, in sicer na zaporno kazen šest let in pet mesecev zapora, a je vrhovno sodišče, potem ko je bil že več kot leto dni za zapahi, deloma ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti in razveljavilo sodbo, Kordeža pa izpustilo iz zapora.
Sledilo je novo sojenje. Tožilstvo je vložilo novo neposredno obtožbo zoper Kordeža, v katero je vključilo celo serijo spornih poslov, od preprodaje centra Primskovo prek prenosa preostalih centrov na družbo HTC Dva do financiranja lastninjenja Merkurja prek obvodov. Za 11 kaznivih dejanj je dobil skupno sedem let in pol ter plačilo denarne kazni v znesku 23.500 evrov.
Bavčar še stanuje na Dobu
Nekdanji predsednik uprave Istrabenza, pred tem pa še mnogokaj drugega, Igor Bavčar že dve leti stanuje na Dobu. Tam mizari, študira, bere, piše, predvsem pa se, čeprav petletno zaporno kazen prestaja na liberalnem, to je polodprtem oddelku zapora, neumorno bojuje za svojo svobodo. Med nedavnim intervjujem za Dnevnik je nekajkrat prizadeto povišal glas, ko je novinarja prepričeval, da je nedolžen.
To je Bavčar napisal tudi v pritožbi ustavnemu sodišču, ki pa njegove pritožbe ni sprejelo v obravnavo, poleg tega je ustavno sodišče zavrnilo tudi njegovo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o kazenskem postopku. Vrhovno sodišče je namreč lani zavrnilo zahteve za varstvo zakonitosti v zadevi Istrabenz, v kateri so bili na zaporne kazni obsojeni Bavčar, nekdanji Istrabenzov svetovalec Kristjan Sušinski in nekdanji predsednik uprave Maksime Holdinga Nastja Sušinski. S tem je pritrdilo odločitvam nižjih sodišč.
Časarjeve skrivalnice
Igor Bavčar je bil na Dobu le še ena od nekdaj vplivnih in močnih osebnosti, ki so pisale zgodovino samostojne Slovenije. Pred njim so bila tam ali pa so še že Boško Šrot, Bine Kordež, Robert Časar, Srečko Prijatelj… Toda tudi za odhod v zapor je treba imeti pogum, ki pa ga denimo nekdanji šef Luke Koper Robert Časar ni imel in je raje pobegnil. Šele s tiralico so ga našli v Dominikanski republiki in ga nato le pripeljali na Dob.
Časarjevo ime nas spomni na zadevo Beltinci. Vseh pet obtoženih v tem primeru je bilo spoznanih za krive. Časar je bil zaradi zlorabe položaja obsojen na dve leti in tri mesece zapora. Nekdanji izvršni direktor v Luki Koper Milan Pučko je bil obsojen na dve leti zapora zaradi pomoči pri kaznivem dejanju, podjetnik Robert Graj pa zaradi pomoči pri zlorabi položaja in pranja denarja na enotno kazen treh let zapora, ki jo bo lahko odslužil s tako imenovanim vikend zaporom.
Nekdanji prvi mož Luke Koper je že prestajal zaporno kazen zaradi zlorabe položaja v zvezi z nepremičninskimi posli Luke Koper na območju Orleške gmajne pri Sežani. Novembra 2016 je namreč koprsko okrožno sodišče Roberta Časarja, nekdanjega poslanca Srečka Prijatelja in poslovneža Marjana Mikuža tudi v ponovljenem sojenju v zadevi Orleška gmajna spoznalo za krive dajanja oziroma sprejemanja daril. Časarju in Prijatelju je izreklo zaporno kazen.
Reševal Primorje, potopil sebe
Aprila leta 2018 smo brali, da bosta nekdanji predsednik uprave Primorja Dušan Črnigoj in nekdanji vodja kadrovske službe v Primorju Ožbej Marc, ki jima je ajdovsko okrožno sodišče prisodilo 28 mesecev zapora zaradi preslepitve pri pridobitvi posojila, lahko kazen odslužila z delom v splošno korist. Vsak je opravil 480 ur dela.
Črnigoju so med sojenjem dokazali, da je z neresničnimi podatki in zavajanjem od države za Primorje nezakonito dobil 1,8 milijona evrov pomoči. Skupaj z njim je bil obsojen tudi Marc. Z neresničnimi podatki je Črnigoj v letih 2010 in 2011 dosegel, da je država Primorju izplačala skoraj 1,8 milijona evrov nadomestil za čakanje na delo doma ter povračil stroškov za izobraževanje delavcev. Črnigoj je zaradi zadeve Čista lopata že odsedel 14-mesečno zaporno kazen, na novogoriškem sodišču pa proti njemu poteka še ponovno sojenje zaradi domnevne zlorabe položaja pri nakupu Stavbenika leta 2001.
Devet let grenkega piva
Nekdanji pivovarski mogotec Boško Šrot vrhovnih sodnikov ni prepričal, da bi uslišali njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri je s pomočjo odvetnika zatrjeval več nepravilnosti v kazenskem postopku zaradi nepravilnosti ob prevzemu Pivovarne Laško. Senat vrhovnih sodnikov je tako potrdil prvostopenjsko in drugostopenjsko (pravnomočno) sodbo, nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško pa ostaja za zapahi, kjer prestaja devet let in pet mesecev dolgo zaporno kazen. Nekaj manj kot štiri leta zaporne kazni se nanaša tudi na sporno financiranje prevzema pivovarne Laško prek podjetja Atka-Prima, o katerem so v teh dneh dokončno odločili vrhovni sodniki in potrdili očitano kaznivo dejanje zlorabe položaja.
V kazen je všteta tudi petletna zaporno kazen zaradi obsodbe v zadevi Istrabenz. Skupaj z Igorjem Bavčarjem je bil julija 2013 obsojen zaradi kaznivih dejanj pri preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza. Bavčar je bil takrat obsojen na sedem let, Šrot pa na pet let in 10 mesecev zaporne kazni.
Nikoli v zaporu
Prihodnji mesec bo minilo enajst let, kar je skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala na okrožno sodišče v Ljubljani vložila obtožbo zoper osem ljudi zaradi nedovoljenega sprejemanja in dajanja daril. Obtožnico so vložili leto dni po izbruhu afere Čista lopata, ko so kriminalisti 12. februarja leta 2008 v okviru obsežne preiskave gospodarskega kriminala v odmevni akciji pridržali osem ljudi, med njimi tudi prvega moža SCT Ivana Zidarja, predsednico uprave Vegrada Hildo Tovšak in prvega moža Primorja Dušana Črnigoja.
Kot je znano, je bil sporni posel, ki so ga kriminalisti takrat preiskovali, gradnja kontrolnega stolpa na letališču Jožeta Pučnika. Za posel so SCT, Vegrad in Primorje oddali ponudbe, ki so se razlikovale le za nekaj sto evrov. Zidar zaradi bolezni in starosti nikoli ni prišel za zapahe.
