Štiri dni pred 75. obletnico osvoboditve koncentracijskega in uničevalnega taborišča Auschwitz-Birkenau, kjer je bilo v plinskih celicah ubitih milijon Judov, je Izrael danes organiziral Svetovni forum o holokavstu, na katerega je prišlo več kot štirideset voditeljev držav in vlad, tudi slovenski, ruski, francoski in nemški predsednik Borut Pahor, Vladimir Putin, Emmanuel Macron in Frank-Walter Steinmeier. Nikoli v zgodovini niso v Izraelu organizirali mednarodnega srečanja na tako visoki ravni. Zaradi varnosti so tretjino vseh policistov postavili na poti od letališča Ben Gurion v Tel Avivu do Jeruzalema, kjer je v spominskem centru Yad Vashem potekal forum, ki naj bi se osredotočil tudi na boj proti sodobnemu antisemitizmu.

A namesto da bi obletnica povezala državnike proti temu in drugim vrstam rasizma, so jo nekateri izkoristili za politične pozive in cilje. Tako je izraelski premier Benjamin Netanjahu pozval mednarodno skupnost, naj takoj ukrepa proti »tiranom iz Teherana« oziroma »najbolj antisemitskemu režimu«, da bi se izognili »drugemu holokavstu«. Ameriški podpredsednik Mike Pence je v svojem govoru navzoče pozval, naj bodo nepopustljivi do Irana, ki naj bi bil po njegovih besedah najbolj izrazit primer današnjega antisemitizma.

Nadaljevanje poljsko-ruskega spora

Priložnost, da govori na srečanju, je dobil tudi Putin in izkoristil jo je za poudarjanje ruskih zaslug za zmago nad nacizmom in vloge, ki so jo imeli v koncentracijskih in uničevalnih taboriščih domačini. Pri tem je najbrž ciljal tudi in predvsem na Poljake. Tako se nadaljuje zgodovinopisni spor Moskvo in Varšavo. Zelo je namreč odmevalo, da se poljski predsednik Andrzej Duda jeruzalemskega foruma o holokavstu ni udeležil, saj je užaljen, ker mu Izraelci, drugače kot Putinu, niso dovolili govoriti. Danes je po dogodku dejal, da mu ni žal, da ga tja ni bilo, je poročala nemška agencija DPA, to pa razložil z besedami, da »je organizator, fundacija Mošeja Kantorja, preprosto izkrivil zgodovino in v celoti izpustil sodelovanje naših vojakov v boju proti nacistični Nemčiji na glavnih frontah druge svetovne vojne«.

Poljska pa ni povabila Putina na ponedeljkovo slovesnost v Auschwitzu, ki leži na poljskem ozemlju, na dan osvoboditve. 27. januarja 1945 je sovjetska Rdeča armada, v kateri so bili večinoma Rusi, osvobodila to najbolj smrtonosno taborišče v zgodovini človeštva in simbol zla.

Sicer so v zadnjih dneh ruski mediji slavili »zmago« Rusije nad Poljsko v boju za interpretacijo zgodovine, ker je v Jeruzalemu Putin lahko govoril, Duda pa ne. Še v soboto pa je ruski predsednik obljubil, da bo »zaprl umazani gobec tistim, ki poskušajo maličiti zgodovino«. Vendar tudi sam ni objektiven in je v javnih nastopih večkrat poskušal relativizirati zavezništvo med Berlinom in Moskvo ter pakt o nenapadanju, podpisan 23. avgusta 1939, v katerem je tudi dodatek, po katerem sta si nacistična Nemčija in Stalinova Sovjetska zveza razdelili vzhodno Evropo, tako da je od 17. septembra 1939 Rdeča armada sodelovala v nemškem napadu na Poljsko, nekaj mesecev pozneje napadla Finsko in naslednje leto aneksirala baltske države. Od leta 2014 pa v Rusiji zakon celo omogoča kazenski pregon uporabnikov interneta, ki so kritični do pakta o nenapadanju.