»Ne moremo delovati tako, kot smo leta 2003. To še ne pomeni, da bomo morali spremeniti to, ono ali tretje. Preučiti pa vendarle moramo učinkovitost naše denarne politike,« je Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke (ECB), napovedala odločitev za zagon novega strateškega pregleda denarne politike ECB. Cilj prvega strateškega pregleda po letu 2003, ko so bili dodatno razloženi elementi denarne politike, bo ugotoviti, ali so potrebne kakšne spremembe.
Do konca leta bo ECB vodila dialog s civilno družbo, akademiki in centralnimi bankami evrskega območja o obstoječih orodjih denarne politike. Preučevalo se bo tudi načine analiziranja ekonomskega in denarnega položaja, prek katerih ECB ocenjuje tveganja za cenovno stabilnost, ter načine komuniciranja ECB.
V svetu ECB, ki ga poleg vodstva banke sestavljajo tudi vsi guvernerji centralnih bank območja evra, so se za nov strateški pregled denarne politike odločili predvsem zaradi korenitih strukturnih sprememb v gospodarstvu evrskega območja in svetovnem gospodarstvu. Inflacija ni več visoka, kot je bila ob sprejemanju aktualne denarne politike. Prihaja tudi do upočasnjevanja rasti zaradi produktivnosti in staranja prebivalstva. Demografske spremembe s staranjem prebivalstva ter posledice finančne krize prispevajo k zniževanju obrestnih mer. Dolgotrajno vztrajanje pri nizkih obrestnih merah državam evrskega območja in ECB tudi zmanjšuje manevrski prostor pri soočanju z morebitnimi novimi krizami. Da je zaradi nizkih obrestnih mer zaskrbljena, je danes dejala tudi Lagardova in pristavila, da bi tudi sama raje videla večjo gospodarsko rast in višje obrestne mere. Dodatne okoliščine, ki terjajo pregled obstoječe denarne politike, so še grožnje okoljski trajnosti, hitra digitalizacija in spreminjanje strukture finančnih trgov.
Je aktualna ciljna inflacija še smiselna?
ECB, katere temeljni cilj je ohranjati cenovno stabilnost, bo tako v naslednjih mesecih razmišljala, kako bi bilo treba prevetriti njeno finančno politiko. Med drugim bo ugotavljala, ali je v danih okoliščinah denarno politiko sploh še smiselno usmerjati proti cilju, da bi se zagotovila inflacija na ravni dveh odstotkov ali tik pod tem. Decembrska inflacija v območju evra je bila namreč 1,3-odstotna, poleg tega pa vse od leta 2003 nikoli ni dosegla zastavljenega cilja dveh odstotkov ali tik pod to ravnjo.
Prav tako se bo preučevalo, kako lahko pri boju proti podnebnim spremembam ob evropski komisiji in državah članicah EU sodeluje tudi Evropska centralna banka. Lagardova se zaveda, da jo bodo glede vključitve soočanja s podnebnimi spremembami v ECB doletela vprašanja, zakaj bi se centralna banka morala s tem ukvarjati. A kot je opozorila, se zaveda tudi nevarnosti, da se glede podnebnih sprememb ne stori nič. Strateški pregled naj bi bil končan novembra ali najpozneje decembra, je ocenila Lagardova.
