Kot so sporočili iz urada predsednika republike, se je Pahor zahvalil italijanskemu predsedniku za angažma pri urejanju vrnitve Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini, italijanski predsednik pa ga je seznanil z nekaterimi vidiki tega postopka.
Slovesnost ob obletnici bo prav na dan stoletnice požiga, 13. julija. Slovenski predsednik je ponovno ocenil, da bosta slovesnost in prisotnost obeh predsednikov na slovesnosti potrdili iskreno prijateljstvo med dvema sosednjima državama in narodoma. Sogovornika sta tudi soglašala, da morata biti njena simbolika in sporočilnost usmerjeni v prihodnost.
Narodni dom, ki so ga gradili po načrtih arhitekta Maksa Fabianija, so odprli leta 1904. V stavbi sta imeli svoj sedež društvi Sokol in Edinost, v njem pa so bili tudi dvorana s štiristo sedeži, telovadnica, čitalnica, glasbena šola, dve restavraciji, kavarna, banka, tiskarna in hotel Balkan. 13. julija leta 1920 so italijanski fašisti dom požgali.
Dom je bil obnovljen med letoma 1988-1990, ni pa bil še vrnjen slovenski manjšini. Trenutno je v njem sedež visoke šole modernih jezikov za tolmače in prevajalce, del tržaške univerze, od leta 2004 tudi slovensko informativno središče.
Pahor pripravlja stalno Slovensko konferenco o evropski prihodnosti
Pahor je Mattarello na današnjih pogovorih tudi obvestil, da pripravlja stalno Slovensko konferenco o evropski prihodnosti, ki bo tekla vzporedno s konferenco o prihodnosti v Bruslju. Sogovornik je ocenil, da so takšni premisleki v tem trenutku izjemno pomembni in dragoceni, je še zapisano v sporočilu za javnost urada predsednika republike.
Predsednika sta med pogovori tudi pohvalila bogate politične, gospodarske in kulturne vezi med državama ter prijateljske in iskrene odnose, z visoko ravnjo sodelovanja na številnih področjih.
Glede aktualnih evropskih in mednarodnih vprašanj sta predsednika Slovenije in Italije največ pozornosti namenila prihodnosti Evropske unije in aktualnim razmeram, s katerimi se ta sooča. Spregovorila sta o brexitu, izstopu Združenega kraljestva iz EU, razmerah na Zahodnem Balkanu, stanju na področju migracij in potrebi po skupnem evropskem odzivu nanje. Zavzela sta se za povezano in enotno EU ter soglašala, da je potreben širši dialog o težavah, s katerimi se sooča Evropa. Izmenjala sta tudi mnenja o razmerah na Bližnjem vzhodu in Libiji.
Pahor se v Jeruzalemu na povabilo izraelskega predsednika Reuvena Rivlina udeležuje petega Foruma voditeljev ob mednarodnem dnevu spomina na holokavst. Današnja osrednja spominska slovesnost bo v spominskem parku Jad Vašem v Jeruzalemu, ki je svetovni center spomina na žrtve holokavsta.
Predvideni govorci na slovesnosti bodo izraelski predsednik Rivlin, izraelski premier Benjamin Netanjahu, ruski predsednik Vladimir Putin, predsednik Francije Emmanuel Macron, nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, britanski prestolonaslednik, princ Charles, podpredsednik ZDA Mike Pence in dve preživeli žrtvi holokavsta. Sledila bo slovesnost polaganja vencev, ki jih bodo položili povabljeni državniki, med njimi Pahor.
Taborišče Auschwitz-Birkenau so 27. januarja pred 75 leti osvobodili vojaki rdeče armade tedanje Sovjetske zveze. V taborišču so nacisti pobili več kot milijon ljudi. Iz Slovenije je bilo v taborišče, ki še danes velja za največje pokopališče v zgodovini človeštva, deportiranih več kot 2300 ljudi.
Ob robu foruma naj bi se Pahor po napovedih poleg z izraelskim in italijanskim predsednikom srečal še s predsednikoma Avstrije in Madžarske, Alexandrom Van der Bellnom in Janosom Aderjem. Udeležba na forumu bo tudi priložnost za bilateralna srečanja z drugimi voditelji, ki se bodo udeležili foruma.
