Agencija je v sporočilu za javnost spomnila, da Salomon, Surovina in Dinos delujejo na trgu ravnanja z odpadno embalažo, ki vključuje zbiranje, ločevanje, prevoz, predelavo in odstranjevanje odpadne embalaže. Recikel, Surovina, Dinos ter Interseroh pa delujejo na trgu organiziranja sistemov ravnanja z odpadno embalažo. Trga sta medsebojno povezana, saj naročajo podjetja z drugega trga storitve pri podjetjih, ki delujejo na prvem trgu.
Podjetja, proti katerim je varuh konkurence sprožil postopek, so se po njegovih ugotovitvah dogovorila, da bodo družbe Salomon, Surovina in Dinos prenehale izvajati storitve ravnanja z nekomunalno odpadno embalažo v Sloveniji za Interseroh, s tem pa so želele tega izriniti s trga organiziranja sistemov ravnanja z odpadno embalažo. Interseroh namreč v velikem delu povprašuje po teh storitvah ravno pri omenjeni trojici podjetij.
Družbe so se po pojasnilih agencije o omenjenem prenehanju izvajanja storitev dogovorile zato, da Interseroh zaradi bistvenega povečanja stroškov ne bi bil več zmožen izvajati storitve organiziranja sistemov ravnanja z odpadno embalažo, njegove stranke, za katere opravlja storitve na trgu, pa bi zato prešle k drugim podjetjem, ki se ukvarjajo z istimi storitvami, zlasti k družbam Recikel, Surovina in Dinos.
Podjetja, ki so predmet odločbe, so se obenem dogovorila, da si bodo Recikel, Surovina in Dinos razdelili stranke Interseroha na trgu organiziranja sistemov ravnanja z odpadno embalažo in si s tem namenom izmenjevala sezname Interserohovih strank. Na ta način so si želela razdeliti omenjeni trg.
Podjetja: Nismo kršila pravil
Vse to po ugotovitvah predstavlja prepovedan sporazum, katerega cilj je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Slovenije in tudi na znatnem delu notranjega trga EU, s čimer bi lahko bila prizadeta trgovina med članicami unije.
Agencija je sicer v postopku prejela tudi vlogo enega izmed podjetij v postopku za odpustitev oziroma znižanje globe, ki vlagatelju omogoča ugodnosti iz programa prizanesljivosti. Ta družba je namreč v postopku sodelovala z agencijo in ji razkrila svojo udeležbo v obravnavanem sporazumu ter ji predložila dodatne dokaze, ki dokazujejo opisano kršitev. Ostala podjetja so medtem ugotovitvam agencije ves čas postopka nasprotovala in zatrjevala, da s svojimi ravnanji niso kršile pravil varstva konkurence in da so očitki o omejevanju konkurence neutemeljeni.
Podjetja morajo, če tega še niso storila, skladno z odločbo s kršitvijo nemudoma prenehati, grozi pa jim globa v višini do 10 odstotkov letnega prometa podjetja, doseženega v predhodnem poslovnem letu. Odločba varuha konkurence sicer še ni pravnomočna, saj se lahko podjetja zoper njo pritožijo na upravnem sodišču.
