Prvemu poizkusnemu, še relativno skromnemu »strokovnemu« izživljanju ljubljanskih arhitektov s pomočjo blokovne zazidave na območju pretežno enodružinske hišne pozidave v Rožni dolini sledi sedaj torej še nadaljnji stopnjevani »strokovni napad« z rekordno visokimi stolpnicami na Šiško.
Medtem ko so svojčas urbanisti še vedeli, da je temeljni tehnični prvi pogoj za tako zgostitev ustrezno dimenzionirana, opremljena in izvedena komunalna infrastruktura, pa žal dandanes o tem očitno odločajo le še psevdostrokovnjaki, ki so ne glede na hudo škodljive ekološke ter ekonomske posledice že uspešno odstranili in pregnali iz odgovornih državnih uradov hudo moteče strokovno znanje, praktične strokovne izkušnje in »krivoversko« konstruktivno kritiko.
Zaradi omejene dolžine mojega sestavka se bom omejil le na posledice teh predvidenih zgostitev na zastarelo, že v preteklosti hudo hidravlično preobremenjeno ljubljansko kanalizacijsko omrežje, ki je bilo stihijsko načrtovano in dimenzionirano ter več ali manj »le po občutku« grajeno pred številnimi desetletji za takratne lokalne potrebe.
Generalna projektna dokumentacija in ustrezni hidravlični izračuni za celotno ljubljansko kanalizacijsko omrežje že svojčas zaradi »varčnosti« niso bili izdelani, dandanes pa tega strokovno pri nas očitno nihče več ne zna in ne obvlada. Zatorej JP VO-KA Snaga, d. o. o. (v imenu MOL), zavestno in nekaznovano krši (tudi za nas obvezno) evropsko zakonodajo (EN 752), saj brez pomislekov nedopustno, neodgovorno ter brez vseh strokovnih hidravličnih preverjanj slepo izdaja pozitivna uradna soglasja za vse hudo zvečane odtočne količine hišnih priključkov teh megalomanskih objektov, na že desetletja hudo preobremenjeno ljubljansko kanalizacijsko omrežje.
Upoštevajoč za vse člane EU obvezne zahteve splošno veljavnih strokovnih smernic in normativov sem na podlagi skupnega števila prebivalcev, obrti, industrije, gostinstva, turistov itd. ocenil, da se mora pri izračunu sedanje obstoječe celotne biološko-kemične obtežbe ljubljanskega kanalizacijskega omrežja izhajati iz vsaj 500.000 populacijskih enot (PE). Zaradi nepravilno in slabo delujočega obstoječega kanalizacijskega omrežja trenutno okoli dve tretjini celotno »pridelanih« letnih količin komunalne onesnaženosti (ki za to število PE znaša letno okoli 22.000 ton KPK, 13.000 ton odfiltriranih snovi itd.) dejansko sploh ne doseže ljubljanske centralne čistilne naprave (CČN), temveč zaradi preobremenitve omrežja ter nepravilnega razbremenjevanja mešanega sistema kanalizacije nepovratno »izgine« prek prelivov in izlivov direktno v Ljubljanico in Savo.
Nadalje se s prometnih in drugih površin direktno in v celoti v vodotoke spirajo ogromne količine težkih kovin in drugih okolju škodljivih emisij, ki odtekajo kot »čisti« meteorni odtoki v ločenem sistemu, čeprav koncentracije onesnaženosti teh »čistih« odtokov (po normativih za ljubljanske razmere) znašajo okoli 107 mg KPK/l.
Seveda pa se bodo skoraj stoodstotno neočiščene v vodotoke odvajale tudi vse bodoče biološko-kemične obtežbe, nastajajoče na podlagi bodočega naraščajočega števila prebivalstva, obrti ter industrije, kakor tudi iz predvidenega dotoka novograjenega kanala C0 iz Medvod in Vodic. Ti dodatni dotoki bodo namreč naleteli na že sedaj pogosto zajezeno preobremenjeno ljubljansko kanalizacijsko omrežje in na nestrokovno dimenzionirane, konstruirane ter posledično nepravilno delujoče nizvodne razbremenilne naprave.
Res bo končno čas, da se strokovno delo zopet prepusti pravim, kritičnim, strokovno izšolanim, odgovornim strokovnjakom z v praksi dokazanim strokovnim znanjem in praktičnimi izkušnjami.
Franc Maleiner, univ. dipl. inž. kom., Ljubljana
