Na vrhu italijanske populistične stranke Gibanje petih zvezd, ki ima v parlamentu največ poslancev in senatorjev, prihaja do spremembe. Dosedanji 33-letni voditelj Luigi Di Maio, ki je Gibanje na parlamentarnih volitvah marca 2018 popeljal do zmage s 33 odstotki prejetih glasov, je zaradi upada priljubljenosti stranke in hudih notranjih trenj ter prestopov poslancev k drugim strankam (že osemnajst od začetka decembra) danes odstopil s položaja vodje stranke, še naprej pa ostaja zunanji minister. Do marčevskega kongresa, ko naj bi izbrali novega voditelja, vodenje stranke začasno prevzema senator Vito Crimi.
Zastavlja se vprašanje, kaj sprememba na vrhu Petih zvezd pomeni za vladno koalicijo, v kateri je še levosredinska Demokratska stranka, vodi pa jo nestrankarski premier Giuseppe Conte. Ta je sicer dejal, da odstop Di Maia ne spreminja razmer v koaliciji. Nekateri komentatorji menijo, da gre res za notranjo zadevo stranke, ki ne bo vplivala na delo vlade, drugi dopuščajo možnost, da bi bila Di Maieva odločitev lahko usodna za koalicijo, ki se je oblikovala komaj septembra lani, po razpadu vlade Gibanja petih zvezd in populistične Lige Mattea Salvinija.
Da gre za hude notranje spore v Gibanju, je v odstopni izjavi nakazal tudi sam Di Maio, rekoč, da »najhujši sovražniki delujejo od znotraj, oni so tisti, ki ne delajo za skupnost, ampak za lastno izpostavljenost«. Di Maio je sicer veljal za bolj naklonjenega sodelovanju z Ligo kot z demokrati. Po lanskem prestopu iz zavezništva z Ligo v koalicijo z demokrati, kar se je zgodilo tudi ob soglasju strankine eminence Beppa Grilla, je moralo Gibanje požreti kar nekaj svojih proklamiranih načel, s tem pa izgubilo marsikaterega privrženca.
Hud padec v dveh letih
A slabi trendi so se začeli že prej in vsekakor je Di Maiev odstop povezan z njimi. Na evropskih volitvah maja lani, še v času koalicije z Ligo, je Gibanje dobilo komaj 17 odstotkov glasov podpore, kar je pol manj kot na parlamentarnih volitvah leto prej. Že to nedeljo pa Pet zvezd čakata še veliko bolj ponižujoča poraza na regionalnih volitvah v bogati, pretežno levo usmerjeni Emiliji - Romanji ter revni Kalabriji. V Kalabriji jim ankete pripisujejo desetodstotno podporo, v Emiliji - Romanji pa v najboljšem primeru pet odstotkov glasov. Težko je sicer verjeti, da bo Di Maiev odstop povečal izkupiček Petih zvezd v teh dveh regijah, mu bo pa morda pripisano nekaj manj krivde za skromne volilne rezultate.
Salvini nad trdnjavo levice
V Emiliji - Romanji z glavnim mestom Bologno, ki velja za trdnjavo leve sredine, se na nedeljskih volitvah obeta predvsem napet boj med dosedanjim predsednikom regije Stefanom Bonaccinijem, ki ga od daleč podpira levosredinska Demokratska stranka, in Lucio Borgonzoni, ki je kandidatka Lige. Borgonzonijeva je bila sicer med volilno kampanjo skorajda nevidna, saj vso pozornost žanje Salvini, ki upa, da bi z zmago v Emiliji - Romanji morda zrušil vlado, izsilil predčasne volitve in si utrl pot nazaj na oblast (ravno zato, ker je hotel izzvati predčasne volitve in postati premier, je avgusta Liga sploh izstopila iz vlade).
Proti Salvinijevim prizadevanjem za zmago v Emiliji - Romanji pa so se mobilizirale »sardine«, gibanje, ki je tudi z opiranjem na protifašistično tradicijo pred dvema mesecema vstalo proti Salvinijemu nacionalizmu, evroskepticizmu in ksenofobiji. V Bologni se je zbralo več kot 40.000 »sardin«, s čimer so Salviniju odškrnili velik del medijske pozornosti.
