Že peto leto se dame, večina jih je že vstopila v tretje življenjsko obdobje, vsaj enkrat na mesec zberejo v vrhniški kavarni Park (tokrat smo se srečali v kavarni hotela Montavo) in med družabnim klepetom in ob skodelici kave ali čaja kvačkajo. »Seveda bi si želele, da bi Vrhnika ali pa vsaj Ljubljana imela 'štrikeraj kafe', ampak mislim, da ga ne bomo dočakale,« pove Martina Kališek, ki poudari, da skupina še zdaleč ni zaprta, prav tako se redno povezujejo tudi z drugimi rokodelskimi skupinami. »Z druženjem in kvačkanjem na javnem mestu zagotovo pripomoremo tudi k večjemu ozaveščanju in pomenu rokodelske dejavnosti.«
Družbeno angažirano rokodelstvo
Kvačkarice, ki prihajajo pretežno z Vrhnike in tudi iz Domžal in Kamnika, rade poudarijo, da ne sledijo modnim trendom, rokodelstvo pa je zanje nova oblika joge, sprostitve in iskrenega aktivizma. Aktivne so tudi na družbenih medijih, na katerih redno spremljajo preostale rokodelske skupine. »Tako smo tudi izvedele za projekt kvačkanja vrečk za avstralske koale in kenguruje,« pove Kališkova. Kolegica Lidija Toroš pa doda, da to ni edini njihov humanitarni projekt oziroma rokodelski aktivizem, pri čemer pravzaprav govorimo o družbeno angažiranem rokodelstvu. »Naredile smo že veliko odej za otroke prosilk za azil in begunke. Prav tako smo nakvačkale odejo za hišo Ljubhospica in blazine za dom starejših v Logatcu,« pove Toroševa.
Kvačkanje vrečk za avstralske živali, poškodovane v požaru, je naletel na močan globalen odziv. »Vrečke za majhne živali smo kvačkale po predpisanih dimenzijah, prav tako smo morale uporabiti nit iz stoodstotne volne ali bombaža, da bodo živali, ovite v toplo odejo, lahko dihale,« pove Kališkova. Doda, da je bila tudi želja, da so vrečke narejene brez šivov, prav tako brez dodatnih okraskov, da se tačke živali ne bi zatikale. »Po meri smo iz bombažnega blaga zašile še vrečko, ki jo bodo prostovoljci, ki skrbijo za živali, po hranjenju lahko oprali in zamenjali.« Izurjene roke so za izdelavo vrečke porabile približno dve uri, pretežno večernega časa, paket z vsemi izdelki pa bo iz jeseniške Hiše sreče odposlan že to soboto.
Kvačkani grafit o ženskih pravicah
Poleg ustvarjalne in družabne note so njihova srečanja zadnja leta močno prežeta z dobrodelnostjo. Martina Kališek tako pojasni, da se je vse skupaj začelo pred nekaj več kot tremi leti, ko so članice skvačkale odejo, ki so jo podarile sirski družini v azilnem domu na Viču, nekaj odejic je v tem času nastalo tudi v sodelovanju z drugimi rokodelskimi skupinami, kot sta Breja preja in Razkrite roke. KvaKvačkaš se angažira tudi pri delu z begunkami in prosilkami za azil v socialnem centru Rog, kjer so ustanovili tudi kolektiv No-Border-Craft, ki spodbuja ženske iz vseh držav, da se družijo med seboj in pripeljejo tudi svoje otroke. Zadnja tri leta so prisotne tudi na Argonavtskih dnevih na Vrhniki, lani so se predstavile s kvačkanim grafitom na temo ženskih pravic. »Občasno organiziramo tudi dobrodelni bazar, na katerem ženske prodajajo svoje izdelke, izkupiček pa gre za pomoč ženskam,« pove Kališkova in omeni, da se trenutno zbira denar za Jordanko, ki želi obiskati svojo mamo.
Z nitjo in kvačko so se tako povezale ženske iz Jordanije, Sirije, Irana, Afganistana in Slovenije ter dokazale, da je ustvarjanje univerzalni jezik.
