Zeleni dogovor, s katerim naj bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina, je Evropska komisija potrdila decembra, Evropski parlament pa ga je potrdil prejšnji teden. Danes je medtem vročo razpravo na to temo pričakovati na srečanju finančnih ministrov EU v Bruslju, ki se ga udeležuje tudi slovenski minister za finance Andrej Bertoncelj, saj je zeleni dogovor tesno povezan s pogajanji o večletnem proračunu za obdobje 2021-2027, ki močno deli članice.
Odbor za podnebno politiko pri predsedniku republike Borutu Pahorju je ob tem, ko je pozdravil zeleni dogovor, opozoril, da mora ta Sloveniji služiti kot dodatna spodbuda, da vlada, DZ in civilna družba bistveno bolj poglobljeno in vsestransko oblikujejo širok družbeni dogovor o podnebni politiki Slovenije.
Slovenija podnebni politiki ne posveča dovolj pozornosti
Poudaril, da je oblikovanje in izvajanje podnebne politike velika razvojna priložnost Slovenije, ki pa jo zaenkrat zamuja. »Medtem ko se številne države pripravljajo, sprejemajo in izvajajo ambiciozne podnebne strategije, Slovenija temu še ne posveča ustrezne pozornosti,« navaja odbor.
Zato predlaga, da se za najboljši odziv na to priložnost Slovenija takoj ustrezno institucionalno in kadrovsko organizira, so še sporočili iz predsednikovega urada.
Pahor je stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko ustanovil lansko jesen. Člani odbora so so klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, vodja oddelka za klimatologijo v Agenciji RS za okolje Mojca Dolinar, nevladnik Andrej Gnezda iz Umanotere, slovenski podnebni pogajalec Zoran Kus z ministrstva za okolje in prostor, članica gibanja Mladi za podnebno pravičnost Nicoleta Nour, geograf in ekolog Dušan Plut ter raziskovalka z Instituta Jožef Stefan Andreja Urbančič.
Cilj odbora je oblikovati stališča in priporočila, z njimi vplivati na odločevalce doma in v svetu ter z njimi seznanjati javnost.
