V Washingtonu se bo danes začelo tretje sojenje kakšnemu ameriškemu predsedniku v zgodovini, ki se lahko konča z odpoklicem s položaja. Medtem ko bo Donald Trump predvidoma daleč stran na svetovnem gospodarskem forumu v švicarskem Davosu, bo v ameriški prestolnici sto senatorjev pod vodstvom predsednika vrhovnega sodišča Johna Robertsa ob enih popoldan pred televizijskimi kamerami začelo presojati, ali je predsednik res zlorabil položaj in oviral preiskavo, kot mu očitata točki obtožnice, ki je bila v predstavniškem domu potrjena pred mesecem dni.
V resnici ne gre za sodni proces, ampak bolj za političnega. Zato je bolj ali manj znano, da bo šel Trump po poti predhodnikov Billa Clintona leta 1999 ter Andrewa Johnsona 1868, ki sta bila oba oproščena. Trumpa namreč njegova republikanska stranka podpira, demokrati pa v senatu nimajo niti absolutne, kaj šele dvotretjinske večine, potrebne za odpoklic. Toda to ne pomeni, da je sojenje nepomembno. Ob začetku volilnega leta predstavlja tudi politični spektakel pred očmi javnosti, med katerim bodo demokrati volilcem dokazovali, da se je Trump postavil nad ustavo z nagovarjanjem ukrajinskih oblasti, naj odprejo preiskavo proti njegovemu političnemu tekmecu Joeju Bidnu, republikanci pa, da gre za politično agendo demokratov in za lase privlečene trditve.
Obe strani sta to zapisali tudi v svojih pisnih vlogah, ki sta ju poslali senatu. Odvetniška ekipa Trumpa je to storila včeraj in zapisala, naj senat po hitrem postopku zavrže obtožnico, saj da niso demokrati povedali niti tega, kateri zakon naj bi z domnevno zlorabo oblasti kršil. Demokratski kongresniki menedžerji, ki so v vlogi tožilstva, pa v 111 strani dolgi vlogi Trumpu očitajo, da je iz političnega koristoljubja pritiskal na uradni Kijev, naj preiskuje Bidna in govorice, da se je v volitve leta 2016 v resnici vpletala Ukrajina, ne Rusija.
Predsednik vrhovnega sodišča v navzkrižnem ognju
Današnji prvi dan procesa bo namenjen sprejemanju resolucije o poteku sojenja. Republikanci bi radi čim krajši postopek, demokrati takšnega z manj omejitvami, ki bi sojenje v dnevne sobe Američanov pripeljal v najbolj gledanih terminih. Še bolj se bodo mnenja kresala kasneje, čez predvidoma dva tedna, ko bo treba odločiti, ali naj zaslišijo še priče. Demokrati ciljajo na vsaj štiri, predvsem pa na šefa Trumpovega kabineta Micka Mulvaneya in na Trumpovega bivšega svetovalca za državno varnost Johna Boltona, ki naj bi veliko vedel o ukrajinski aferi in je pripravljen pričati. Demokrati teh prič niso zaslišali med preiskavo v predstavniškem domu, ker jim je Trump prepovedal sodelovati.
Republikanci so proti pričam in lahko o tem tudi sami odločajo, saj je potrebna absolutna večina, ki jo imajo. Razen če jim demokrati speljejo nekaj glasov. Dva verjetno lahko, saj sta republikanska senatorja Mitt Romney in Susan Collins naklonjena zaslišanju prič, še ena, Lisa Murkowski, pa o tem razmišlja. Če bi demokratom pomagala tudi ona, bi to pomenilo rezultat 50:50. To pa bi odprlo vprašanje, ali odločilni glas lahko odda predsedujoči sojenju, torej predsednik vrhovnega sodišča. V sojenju Johnsonu leta 1868 je bilo tako, ni pa to nujno, zato obe strani že zdaj močno pritiskata na Robertsa, ki si takšne »politične« vloge nikakor ni želel in bo srečen, če mu ne bo treba biti jeziček na tehtnici sredi velikega političnega spopada. To sicer lahko salomonsko reši tudi tako, da se vsakega glasovanja vzdrži – a tako bi vseeno pomagal republikancem.
Kašen bo postopek – in kako dolg bo
Sojenje predsedniku bi lahko trajalo od dobrih dveh tednov do precej več od enega meseca. Potekalo bo šest dni v tednu, razen nedelje, in se predvidoma začenjalo ob enih popoldne po lokalnem času. Postopek se je v senatu sicer začel v četrtek, ko so menedžerji predstavniškega doma prebrali obtožnico, prisegli so predsednik vrhovnega sodišča John Roberts, ki bo vodil sojenje, in vseh sto senatorjev, ki bodo v vlogi porotnikov. Formalno pa se sojenje začenja danes. Najprej se lahko zgodi, da kak republikanski senator predlaga takojšnjo zavrnitev obtožnice proti Trumpu, tako da sojenja sploh ne bi bilo, a podpore za to po besedah republikancev ne bi dobil. Nato pa morajo senatorji sprejeti resolucijo s časovnimi okviri in pravili sojenja. Vodja republikancev v senatu Mitch McConnell naj bi predlagal, da ima vsaka stran – tožilstvo in obramba – po 24 ur neto časa za predstavitev argumentov. To je enako, kot je bilo pri sojenju Billu Clintonu, toda McConnell naj bi predlagal, da vsaka stran svoj čas porabi v največ dveh dneh, torej dvanajst ur na dan, kar demokrati kritizirajo, saj bi se to vsak dan zavleklo v noč. Ko bosta obramba in tožilstvo končala, bodo na vrsti vprašanja senatorjev. McConnell naj bi za to predlagal skupno šestnajst delovnih ur, enako kot pri Clintonu. Nato se spet lahko pojavi predlog za zavrnitev obtožnice. Če te ne bo, pa predvidoma pride na vrsto pereče vprašanje sojenja: ali naj zaslišijo dodatne priče, ki jih demokrati med preiskavo v predstavniškem domu niso mogli, in ali naj dovolijo dodatne dokumente. Če bi demokratom uspelo pridobiti podporo nekaj glasov in s tem večino za tak predlog, bi to sojenje podaljšalo za nekaj tednov (ocene, za koliko natančno, so različne). V vsakem primeru pa bosta na koncu na vrsti še zaključni izjavi obeh strani, nato čas za premislek porote (senatorjev) in čisto na koncu glasovanje o odpoklicu Trumpa.
