Zgodbe izgubljenih in poškodovanih v gorah ter neizprosni divjini imajo redko srečen konec, kakršnega smo spremljali prejšnji teden po nesreči na Blegošu. Devetintridesetletni planinec je namreč vso noč poškodovan preživel na prostem v megli in vetru. Junakinja dneva je postala njegova psička Šaka, ki je 30-člansko ekipo reševalcev, vodnikov reševalnih psov in policistov po strmem in pomrznjenem terenu usmerila do svojega močno podhlajenega gospodarja. Reševalci menijo, da ga je psička morda obvarovala tudi pred napadom divjih zveri ter ga obenem grela. Najprej so v daljavi opazili njo, nato pa pravočasno rešili še pogrešanega. Drugo psičko, Missy, so nepoškodovano našli že dan prej pri avtu.
Srečno se je končala tudi zgodba triletne Matilde, ki je v sredo izginila iz domačega kraja na zahodu Avstralije. Po bičanju zgodovinskih požarov na vzhodu je to območje prejšnji teden poplavljalo. Deklica se je v kaosu močnih padavin izgubila in se oddaljila od doma, poti nazaj pa ni več našla. Na njeno veliko srečo ji je družbo delal psiček pasme jack russell terier. »Matilda je prečkala potoček, ki pa je po obilnem deževju narasel in ji zaprl pot nazaj,« je pojasnil Kim Massam, načelnik lokalne policije, ki je vodila iskalno akcijo. Deklico so iskali prostovoljci, policisti na konjih in več posadk s helikopterji. »Potem ko je bila skoraj 24 ur sama, v dežju in brez zavetja, smo jo tavajočo našli kakšne štiri kilometre od doma. Kuža je bil z njo in jo je varoval,« je Massan pohvalil zvestega štirinožca in se za pomoč zahvalil vsem sodelujočim v iskalni akciji. Triletnico so našli malce blatno, a nepoškodovano.
Tri tedne na grozljivem mrazu Aljaske
Na drugem koncu Avstralije, natančneje v deževnem gozdu Daintree na severovzhodu Queenslanda, pa so v torek po treh tednih našli 25-letnega Milana Lemica. Policija se je sprva bala, da so moškega, ki se mu je 22. decembra pokvaril avto, nato pa je zataval v gozd, požrli krokodili, ki jih je na tem območju res veliko. Avstralcu je uspelo preživeti ob sadju in jagodičevju, policisti so njegovo fizično stanje ob rešitvi opisali kot kar dobro glede na okoliščine. Še vedno pa ni povsem jasno, ali gre dejansko za zgodbo o izginotju in čudežnem preživetju. Možno je namreč, da se je moški skrival pred policisti in reševalci, saj naj bi imel duševne težave, znan pa je tudi po tem, da je samotar.
Dve zgodbi o pogumu, vzdržljivosti človeškega telesa in trmi prihajata še z zasneženih območij. Tyson Steele je več kot tri tedne preživel na mrazu (minus 26 stopinj Celzija), potem ko mu je na Aljaski pogorela koča. Ogenj je po pomoti s prevelikim kartonom v peči zanetil sam, s snegom pa mu ga ni uspelo pogasiti. Zunaj si je izkopal jamo in si zgradil začasno zatočišče, grel se je s spalnimi vrečami in plašči, ki mu jih je uspelo rešiti, zimski škornji so pogoreli. Na veliko srečo mu je uspelo iz hiše v zadnjem trenutku odnesti še nekaj konzerv, tako da je imel na voljo po dve na dan. Mobitel mu je nehal delati, njegov prvi sosed pa je oddaljen kakšnih 30 kilometrov. Tako je bil prepuščen na milost in nemilost reševalcev, ki so ga po več tednih našli s pomočjo helikopterja. Tridesetletnik jih je privabil s klicem na pomoč SOS, ki ga je narisal v sneg. Zgodba ima tudi tragično noto. V požaru je namreč umrl njegov šestletni labradorec.
Sneg je skoraj pokopal tudi 17-letnega Nicolasa Stacy-Alcantaro, ki se je odpravil na sprehod po zasneženem gorovju Utaha, namesto na večerjo pa se vrnil šele 30 ur kasneje. Že popoldne je uvidel, da bo moral zaradi vse hujšega sneženja in vse globljega snega noč preživeti zunaj. Našel je drevo in pod njim izkopal votlino. Da ne bi izgubil zavesti in umrl zaradi podhladitve, se je z rokami tapkal po prsih in tako ostal buden. Prav tako si je na telefonu na vsake pol ure nastavil alarm. Zjutraj je pot nadaljeval in po nekaj urah srečal smučarje, ki so mu priskočili na pomoč. Hujših poškodb ni imel, podhlajenih prstov namreč ni bilo treba amputirati.
