Kljub grožnjam in protimigracijski politiki ZDA se prizori množic srednjeameriških migrantov ponavljajo in tudi vzroki in smeri migracijskih tokov ostajajo nespremenjeni. V zadnjem letu in pol se je na mehiško mejo z ZDA podalo sedem karavan iz srednjeameriških držav, in tudi v tokratni, ki jo je na meji med Gvatemalo in Mehiko konec minulega tedna ustavila mehiška policija, je na tisoče moških, žensk in otrok oziroma cele družine. Najprej se je na pot podala skupina kakšnih 180 ljudi, ki so se dogovorili na družbenih omrežjih in se minuli torek na pot v »ameriške sanje« podali iz San Pedra de Sula na severu Hondurasa. Z avtobusi in priložnostnimi transportnimi sredstvi so odpotovali proti Mehiki. Gvatemalski mejni organi jim prečkanja meje zaradi sporazuma, sklenjenega med srednjeameriškimi državami leta 2006 o prostem pretoku oseb in blaga, niso mogli preprečiti.
Kot snežna kepa
Tudi tokrat je odločitev sprva manjše skupine migrantov delovala kot snežna kepa, ki so se ji na poti pridružili novi in novi iz Salvadorja in Gvatemale. Po današnjem poročanju lokalnih medijev jih je zdaj že najmanj tri tisoč do štiri tisoč. Potovanje v karavani pomeni zanje večjo varnost, predvsem pri prehodu čez mehiško ozemlje, pa tudi večje možnosti, da jim mehiški mejni organi dovolijo nadaljevati pot do meje z ZDA, ter večji javni pritisk na ZDA, da vsaj obravnavajo njihove prošnje.
Minuli konec tedna je v gvatemalsko mesto Tecun Uman tako prispelo okoli 1500 migrantov. Množica se je v nedeljo zbrala na mostu čez reko Suchiati, kjer je na njenem severnem obrežju mejni prehod z Mehiko. Njihov namen je bil izsiliti vstop, a so jim enote mehiške nacionalne garde to preprečile s solzivcem in kovinsko zaporo. Mehiška vlada pa je sporočila, da dovoljuje le varna, urejena in zakonita prečkanja migrantov.
Tisoči še na poti
Na mejnem prehodu se je zatem pojavil načelnik 36. mehiškega vojaškega okraja general Vicente Hernandez in migrante na mostu opozoril, da bo vsak, ki bo nezakonito prestopil mejo, aretiran. Tistim, ki bodo prosili za zatočišče, pa je zagotovil humanitarno obravnavo in obljubil možnost zaposlitve v Mehiki ali vrnitve domov s priporočili, da se jih vključi v razvojne programe v njihovih izvornih državah.
Po navedbah mehiškega nacionalnega inštituta za migracije (INM) je bilo v nedeljo sprejetih 1087 migrantov, vendar jih je bila večina organizirano napotena nazaj v domovino, kjer naj bi našli delo v okviru razvojnih programov »sejanje življenja« in »mladi za gradnjo prihodnosti«.
Gre za ekonomska programa, ki ju je mehiška vlada Lopeza Obradorja ponudila srednjeameriškim državam za zajezitev izseljevanja, potem ko je bila lanskega junija primorana v podpis sporazuma z ZDA. Obrador migrantom ponuja zaposlitev tudi v južnih mehiških zveznih državah, a karavane silijo na sever.
Prehodi na gvatemalsko-mehiški meji v državah Tabasco in Chiapas so bili danes zaprti in zavarovani z okrepljenimi enotami nacionalne garde. Migranti na gvatemalski strani pa vztrajajo in čakajo, da se jim pridružijo še tisoči, ki so na poti. Po poročanju lokalnih medijev je njihov namen, da bi v večjem številu od mehiških mejnih organov izsilili vstop v Mehiko in nadaljevanje poti do želenega cilja, to je ZDA.
