Direktor zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) Marjan Sušelj in minister za javno upravo Rudi Medved sta danes z velikim veseljem predstavila projekt elektronskega bolniškega lista. Prehod s papirnatih obrazcev, ki se bo dokončno zgodil s prvim februarjem, sta opisala kot zgodbo o uspehu, velik korak na poti digitalizacije državne uprave in zmanjšanja administrativnih ovir za najširši krog državljanov ter dokaz, kaj je mogoče doseči, če se dobra ideja uresničuje z dobrim sodelovanjem.

Dovolj bo klic

S prvim februarjem se torej končuje prehodno obdobje, ko so lahko družinski zdravniki in pediatri izdajali tudi zelene papirnate obrazce. Deset dni pred rokom je elektronski bolniški list uvedlo 99 odstotkov zdravnikov oziroma vsi razen šestih ambulant. »Do konca januarja bomo tudi to uredili,« je obljubila Ana Vodičar, direktorica oddelka ZZZS za odločanje o pravicah.

Ključna sprememba je, da zavarovancem ob koncu bolniškega dopusta ne bo več treba do osebnega zdravnika po bolniški list in ga nesti delodajalcu. Ta se bo o delavčevem bolniškem dopustu seznanil preko spletnega portala Slovenska poslovna točka ali preko spletnega vmesnika eBOL in eNDM. »Zavarovanca razbremenjujemo te poštarske vloge,« je povzel generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj. Papirnati bolniški list ostaja samo pri določenih skupinah zavarovancev, na primer kmetih, verskih uslužbencih in tujih diplomatih.

Čeprav ni bilo vsebinskih sprememb glede koriščenja bolniškega dopusta, na zavodu za zdravstveno zavarovanje pričakujejo zmanjšanje števila obiskov pri družinskih zdravnikih in pediatrih. Zdravniki bodo o začetku bolniškega dopusta še vedno odločali na enak način, torej s pregledom pacienta. »Ko zdravnik odloča, ali je nekdo zmožen delati oziroma koliko časa ni zmožen delati, mora imeti stik s pacientom,« je dejal Sušelj. »Je pa vrsta administrativnih postopkov, ko pacientu ni treba biti v ambulanti. Če gre za zaključevanje bolniškega dopusta ali za kakšne lažje zadeve, se lahko zdravnik in pacient dogovorita po telefonu.«

Zdravniki in sestre se morajo navaditi

Osebni zdravniki so leta 2018 izdali 1,572.468 papirnatih obrazcev. Če se bo število obiskov pri osebnih zdravnikih zmanjšalo za pet odstotkov, bi to pomenilo 78.600 obiskov manj, prihranek pa bi na letni ravni predstavljal stroške delovanja 8,5 ambulante družinske medicine, je ocenil Sušelj. Izdatki naj bi se zmanjšali tudi pri delodajalcih, samostojnih podjetnikih ter zaposlenih na ZZZS in FURS. V prvem letu bo skupni prihranek znašal približno enajst milijonov evrov, v prihodnjih letih pa okoli 14 milijonov na leto.

»Sestre in zdravniki za zdaj še pravijo, da imajo zaradi digitalnega vodenja bolniškega dopusta več dela, da se še ne znajdejo popolnoma,« je dejal splošni zdravnik iz zdravstvenega doma Cerknica Dušan Baraga. Računalniški program namreč občasno ne deluje, je pojasnil, tudi ZZZS pa predvideva, da bodo potrebne določene izboljšave. »Vsi moramo priti do tega, da bomo domači z aplikacijo, in potem bo prišla tudi razbremenitev,« je ocenil Baraga in dodal tudi nekaj razmislekov o večjih spremembah. Po njihovem je na primer potrebna širša razprava o ideji, da bi se o nekajdnevnih bolniških dopustih dogovorila kar delavec in delodajalec mimo zdravnika.

Zdravniška zbornica, ki je poleti opozorila, da zdravniki niso dovolj vključeni v pripravo sprememb, pravijo, da je bilo od takrat sodelovanje z ZZZS vzorno. »Naše pripombe so bile obravnavane spoštljivo in z resnično pripravljenostjo najti rešitve,« pravijo na zbornici, ki jo vodi Zdenka Čebašek Travnik. »Prizadevamo si, da bi do takšnega vključevanja in sodelovanja prišlo v čim več primerih.« Za uvajanje elektronskega bolniškega lista je ZZZS ambulantam plačal skupno 356.000 evrov, ministrstvo za javno upravo pa bo namenilo skupno okoli 80.000 evrov evropskih sredstev. Poleg že omenjenih prihrankov odgovorni napovedujejo tudi, da bo digitalizacija prinesla natančnejše podatke o bolniškem staležu in zato boljše odločanje o stroških ZZZS.