Tudi opis »demokratično prebujanje« zavaja. Osemdeseta leta niso bila čas kakšne idilične »prebuje«. Nasprotno, takrat se je leva alternativa politično spopadala z liberalno desnico in s skrajno desnico. Zgodovinski dosežek teh levih prizadevanj so nekatera določila v ustavi Republike Slovenije, na primer pravica do ugovora vesti. Pa tudi tole določilo: »Protiustavno je vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni.« To določilo je vlada Republike Slovenije prekršila, ko je podpisala Vilensko deklaracijo. Vilenska izjava je na podlagi neresničnih obtožb, da ima takratna iraška vlada »orožje za množično uničevanje«, spodbudila ZDA in njihove zaveznike k agresiji na Irak. Ali pa tole: »Pri zagotavljanju varnosti izhaja država predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja.« Država Slovenija zdaj krši to ustavno določilo s članstvom v zvezi Nato.

Zgodovine ne prirejajo samo sodišča, s tem da razveljavljajo obsodbe okupatorjevih pomagačev. Zgodovinskega spomina ne pačijo samo razne izjave Sveta Evrope ali evropskega parlamenta, ki s puhlico o »totalitarizmu« z besediščem hladne vojne enačijo »komunizem« s fašizmom. Zgodovine ne ponareja samo zadnja resolucija evropskega parlamenta »Pomen evropskega spomina za prihodnost Evrope«, ki k vsem dosedanjim revizionizmom dodaja še trditev, da je bila Sovjetska zveza odgovorna za drugo svetovno vojno. Zgodovino ponarejajo tudi puhlice, kakršna je Dnevnikova, ki z veliko žlico blati kar dvajset milijonov pripadnic in pripadnikov »nekdanje jugoslovanske družbe«.

Rastko Močnik, Ljubljana