Predvidena letna proizvodnja polja vetrnic Jasenice I je 21,5 gigavatnih ur, kar bo po ocenah družbe zadostovalo za oskrbo okoli 6000 gospodinjstev.
V Interenergu so poudarili, da so z odprtjem vetrnega parka vstopili na novo področje proizvodnje elektrike iz vetrne energije in naredili tudi prvi korak v smeri prihodnjih investicij. Projekt so začeli junija 2018, aprila lani so začeli z nameščanjem vetrnih turbin, projekt pa so uspešno zaključili oktobra lani. Vetrni park uporablja tehnologijo nemškega podjetja Enercon, ki je prilagojena zahtevnim vetrnim razmeram, saj na tem območju zadrskega zaledja predvsem pozimi pogosto piha orkanska burja.
Projekt po navedbah ljubljanskega podjetja predstavlja prvo fazo postavitve vetrnih elektrarn na območju. Druga faza je trenutno v postopku optimizacije projekta. Interenergo v bližini vetrnic načrtuje tudi postavitev sončnih elektrarn z nazivno močjo petih MW.
»Prostora in vetra je tu še veliko. Naš cilj je, da še naprej gradimo takšne objekte na Hrvaškem,« je po pisanju Financ ob odprtju vetrne elektrarne dejal direktor Interenerga Blaž Šterk. Tu je prostora še za 30 megavatov vetrnih elektrarn, je medtem zatrdil župan občine Jasenice Martin Baričević.
Projekt sončne elektrarne pa naj bi izpeljali konec letošnjega leta ali morda prihodnje leto, odvisno od pridobivanja dovoljenj. Naložba bo vredna približno štiri milijone evrov, je za Finance povedal Bernd Neuner, član poslovodstva podjetja KI-Kelag International.
Vetrni park se sicer nahaja ob cesti Zaton Obrovački-Maslenica v zaledju Zadra. Vetrne elektrarne so umeščene v degradirano industrijsko okolje. Kot so spomnile Finance, so na območju bazeni z nevarnimi snovmi, v katere so v preteklosti dovažali alkalne odpadke iz nekdanje Tovarne glinice Jadral, ene največjih ekoloških in poslovnih katastrof nekdanje skupne države.
Razvoj projektov za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) v tem okolju po prepričanju Interenerga prispeva k vnovični uporabi tega območja za doseganje lokalnih, nacionalnih kot globalnih ciljev povečanja proizvodnje iz OVE.
