Mengova, ki je najstarejša hči ustanovitelja Huaweija Rena Zhengfeija, je bila v Kanadi aretirana decembra 2018 ob prestopu na letalo, namenjeno v Mehiko. Njeno pridržanje je močno ohladilo odnose med Kanado in Kitajsko, ob čemer je kitajski veleposlanik v Kanadi izpostavil, da je izpustitev Mengove predpogoj za izboljšanje bilateralnih odnosov.
Da bi si zagotovila svobodo, mora »Huaweijeva princesa« po poročanju francoske tiskovne agencije AFP kanadsko sodišče med drugim prepričati, da so očitki ZDA, povezani z domnevnimi kršitvami ameriških sankcij proti Iranu, politično motivirani.
V ZDA so prepričani, da je Mengova lagala banki HSBC o poslih Huaweija v Iranu, s čimer je banko zavajala in jo izpostavila tveganjem kršitve ameriških sankcij proti tej državi. Mengova je očitke ves čas zanikala, kanadsko sodišče pa jo je proti plačilu varščine izpustilo na prostost pod nadzorom in ji omejilo gibanje.
Peking se je na aretacijo Mengove odzval s povračilnimi ukrepi. Aretirali so nekdanjega kanadskega diplomata Michaela Kovriga in poslovneža Michaela Spavora ter ju obtožili vohunjenja.
Nekdanji kanadski premier Jean Chretien in njegov namestnik John Manley sta kanadskega premierja Justina Trudeauja pozvala, naj Mengovo enostavno izpusti v zameno za Spavora in Kovriga ter s tem normalizira odnose s Kanado. Na drugi strani pa se vrstijo opozorila, da bi takšna poteza le še okrepila diplomatske taktike Pekinga z zajemanjem talcev.
Trudeau je za enega od kanadskim medijev prejšnji mesec ameriškega predsednika Donalda Trumpa pozval, naj ne podpiše trgovinskega sporazuma s Kitajsko, ne da bi prej rešili vprašanje Mengove in dveh Kanadčanov, a ga Trump očitno ni upošteval, saj je prejšnji teden s podpredsednikom kitajske vlade podpisal prvi del trgovinskega sporazuma med državama.
