Univerzalni temeljni dohodek za otroka pomeni, da bi vsak otrok v Sloveniji dobil vsak mesec določen znesek, na primer 300 evrov. Konec bi bilo srce parajočih zgodb otrok, ki niso v šoli naročeni na malico in kosilo in lačni gledajo svoje sošolce, ki jim starši te obroke lahko plačajo. Na internetu je objavljen podatek OŠ Polzela, da je dnevna cena dveh malic in kosila 4,30 evra, kar je za 21 delovnih dni 90,30 evra; znesek za enega otroka, ki je za nekatere tako visok, da ga ne morejo zagotoviti svojemu otroku. Ali kako ostajajo doma in se ne morejo udeležiti razrednih izletov oziroma šole v naravi z vrstniki. Torej vsak otrok revnih ali najpremožnejših staršev bi dobil svojo mesečno rento – mesečni UTD.
Sistem bi pokril vse otroke in staršem ne bi bilo treba z raznimi potrdili dokazovati upravičenosti do tovrstnega dohodka – kot je to zdaj pri otroških dodatkih. Marsikatera krivica bi bila s tem dohodkom onemogočena. In državna uprava bo lahko postala vitkejša, saj bo ogromno administrativnega dela odpadlo. Zakonodaja bo uredila pojem »otrok« na primer: je to vsak rojeni otrok do starosti 14 let in teh je bilo v deležu državljanov Republike Slovenije leta 2018 15 odstotkov (vir: Eurostat). Uredila bo verjetno tudi, kateri socialni dodatki se ukinjajo z uvedbo UTD za otroke in katere socialne politike za nekatere otroke ostanejo. Vprašanj med ljudmi bo ogromno, vendar bolj ko bo sistem enostavno zastavljen, boljši bo.
Nasprotni pol od otrok pa so starejši od na primer 65 let. Njihov delež v strukturi državljanov Slovenije je 18,9 odstotka (vir: Eurostat). Si lahko predstavljamo, koliko problemov bi rešil UTD – univerzalni temeljni dohodek v višini 300 evrov za starejše osebe od 65 let. Torej vsak starejši od 65 let bi vsak mesec do konca svojega življenja prejemal rento – UTD 300 evrov. Vsem zaposlenim, ki skrbijo za svojega starša, bi se pravzaprav povečal njegov prihodek za to višino, saj mu ne bi bilo treba več pomagati v omenjeni višini. Če pa sta oba starša prejemnika UTD, bi bilo vse skupaj še veliko bolje. Torej vsi, ne glede na višino prejete pokojnine ali socialne pomoči, bi prejemali mesečni UTD. V reviji Vzajemna za upokojence, ki jo izdaja Zpiz, je bilo lani objavljeno, da med upokojenci le 15 odstotkov prejema manj kot 500 evrov, 56 odstotkov manj kot 800 evrov, 19 odstotkov manj kot 1100 evrov, šest odstotkov manj kot 1400 evrov, le 2,2 odstotka jih prejema do 1700 evrov, 0,6 odstotka do 1800 in 1,9 odstotka nad 1800 evrov.
Ta UTD bi reševal stiske 96 odstotkov vseh upokojencev! Pri starejših bi tako rešili probleme energetske revščine, povečali zmožnost samoplačevanja domske oskrbe in marsikomu omogočili, da na stara leta začne kakšno dejavnost, ki si jo sicer ne bi mogel privoščiti. Če ti veš, da boš poleg zagotovljene pokojnine prejel še mesečno rento oziroma univerzalni temeljni dohodek, se razprejo krila ustvarjalnosti. Da o tem, koliko lažje bodo lahko pomagali svojim zaposlenim otrokom, niti ne govorim.
Po petih ali desetih letih bomo lahko uvedli UTD tudi za zaposleni del prebivalstva. Menim, da je pravilno, da rešujemo najprej tisti dve skupini prebivalstva, ki trenutno doživljata največje pomanjkanje. Nehote pa bo posredno prek otrok oziroma upokojenih staršev hkrati bolje tudi tej skupini državljanov Slovenije.
Omenjena pogovorna oddaja me je podučila, da se lahko Slovenija po bogastvu primerja z Belgijo, da že imamo brezplačno univerzalno temeljno storitev šolstva (česar nima nobena druga država v EU), pa brezplačno UTS zdravstva.
Robotizacija v industriji, uvedba računalnikov za administrativna dela daje možnost ljudem, da bodo manj časa delali, pa kljub temu se bo enako veliko ustvarjalo ali pa še celo več. In zakaj naj ne bi vse to prineslo prebivalcem RS koristi, in to v obliki dodatnega univerzalnega temeljnega dohodka ali dodatka – UTD. Marsikdo bo ta dodatni dohodek usmeril v lepše, bolj zdravo okolje (kmetje) in v storitve in delo, ki bo vsem polepšalo življenjski vsakdan. Zakaj pa ne?
Torej sem za uvedbo UTD in prosim, premislite in ne iščite razlogov, zakaj vse ga ne bi uvedli, ampak bodimo izvirni v tem, kaj vse dobrega bo lahko prinesel na sončno stran Alp.
Majda Dora Božič, Brezovica pri Ljubljani