"Zapisovalnika podatkov sta v Iranu in za zdaj ne bosta izročena nikomur," je danes sporočil predstavnik agencije za varnost civilnega letalstva Hasan Rezajfar. V soboto je sicer sporočil, da bodo črni skrinjici poslali v Ukrajino.
Danes je pojasnil, da bodo skrinjici pregledali v Iranu, v Ukrajino ali Francijo pa ju bodo poslali le, če analiza tehnično ne bo možna. "Vendar v tem pogledu še ni bilo nič odločeno," je dodal.
Iranska revolucionarna garda je letalo družbe Ukrainian International Airlines sestrelila 8. januarja kmalu po vzletu s teheranskega letališča. Incident se je zgodil le nekaj ur po iranskem napadu na vojaški oporišči v Iraku, v katerih so nameščeni tudi ameriški vojaki, kar je bilo maščevanje za ameriško likvidacijo pomembnega iranskega generala Kasema Solejmanija. Ukrajinsko letalo naj bi se preveč približalo občutljivemu vojaškemu območju.
Na letalu je bilo 176 potnikov, med njimi največ iranskih in kanadskih državljanov. Sestrelitve ni preživel nihče.
Ukrajinske žrtve tragičnega dogodka so danes prepeljali v domovino. Krste s posmrtnimi ostanki 11 Ukrajincev - devetih članov posadke in dveh potnikov - so na kijevskem letališču Borispil pričakali predsednik države Volodimir Zelenski, premier Oleksij Gončaruk in drugi visoki predstavniki ter sorodniki in uslužbenci letalske družbe.
Iran posvaril IAEA pred posledicami zaradi ukrepanja evropskih držav
Predsednik iranskega parlamenta Ali Laridžani je danes posvaril Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) pred posledicami, če bodo evropske države, ki so zaradi iranskih kršitev jedrskega sporazuma sprožile mehanizem za reševanje sporov, delovale nepošteno.
Podpisnice iranskega jedrskega sporazuma Francija, Nemčija in Velika Britanija so ta teden sprožile mehanizem za reševanje sporov, ker Iran ne izpolnjuje zavez iz dogovora iz leta 2015. Teheran po drugi strani evropskih državam očita, da se niso odzvale na ameriške sankcije.
Evropska trojica ob tem vztraja, da ostaja zavezana sporazumu, ki sta ga resno spodkopala ameriški umik leta 2018 in ponovna uvedba sankcij proti islamski republiki.
"Kar so naredile tri evropske države glede iranskega jedrskega vprašanja, je obžalovanja vredno," je po poročanju iranskih medijev dejal Laridžani. "Jasno sporočamo, da če bo Evropa iz kakršnegakoli razloga 37. člen jedrskega sporazuma uporabila nepošteno, bo Iran sprejel resno odločitev glede sodelovanja z agencijo," je opozoril.
Iran od maja lani postopoma zmanjšuje izpolnjevanje obveznosti iz sporazuma kot odgovor na ameriške sankcije in neukrepanje evropskih držav. Ob tem zagotavlja, da gre za povraten proces.
Jedrski sporazum predvideva, da lahko podpisnice sprožijo mehanizem, če katera od strani ne izpolnjuje dogovora. Če spora ne reši skupna komisija, gre vprašanje na svetovalni odbor in na koncu v Varnostni svet ZN, ki bi lahko znova uvedel sankcije, določata 36. in 37. člen sporazuma.
Evropske države so postopek sprožile sredi napetosti med ZDA in Iranom po ameriški likvidaciji vplivnega iranskega generala Kasema Sulejmanija.
"Problem ni ravnanje Irana," je dejal predsednik iranskega parlamenta. "Gre za ameriške grožnje, ki so vplivne evropske države potisnile v ponižujoč in nepravičen položaj," je dodal.
Nemčija je pred dnevi potrdila, da so ZDA grozile z uvedbo 25-odstotnih carin na evropske avtomobile, če bodo evropske države še naprej podpirale iranski jedrski sporazum.
