"Po posvetih z ukrajinskimi strokovnjaki se strinjamo, da bi bilo v Iranu črni skrinjici nemogoče dekodirati," je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass dejal Rezajfar.
Zapisovalnika podatkov leta in pogovorov v pilotski kabini bodo skušali dekodirati v Ukrajini. Pri tem bi jim lahko pomagali tudi strokovnjaki iz Francije, Kanade ali ZDA. "Če pa tudi ti poskusi ne bodo uspeli, ju bodo poslali v Francijo," je še dejal Rezajfar.
Naj Iran poškodovani črni skrinjici ponesrečenega ukrajinskega letala sicer kar takoj pošlje na analizo v Francijo, ki da ima enega redkih laboratorijev za to, je v petek pozval tudi kanadski premier Justin Trudeau.
V petek pa je skrinjici ponovno zahtevalo tudi ukrajinsko generalno tožilstvo. Prvič je zahtevo Teheranu poslalo v sredo. Vodja instituta za forenzične preiskave v Kijevu Aleksander Ruvin je tedaj napovedal, da bo mednarodna skupina strokovnjakov za analizo črnih skrinjic pripravljena na delo z 20. januarjem.
Ukrajinsko letalo je 8. januarja ponoči sestrelila iranska zračna obramba. Do incidenta je prišlo le nekaj ur po iranskem napadu na vojaška oporišča v Iraku, v katerih so nameščeni tudi ameriški vojaki, kar je bilo maščevanje za ameriško likvidacijo pomembnega iranskega generala Kasema Solejmanija. Ukrajinsko letalo, ki je ravno vzletelo z letališča v Teheranu proti Kijevu, pa naj bi se preveč približalo občutljivemu vojaškemu območju.
Na letalu je bilo 176 potnikov, med njimi največ iranskih in kanadskih državljanov. Sestrelitve ni preživel nihče.
ZDA povezovale uvedbo mehanizma proti Iranu s carinami na evropska vozila
Nemške oblasti so v petek potrdile, da so ZDA zagrozile EU z uvedbo carin na uvoz evropskih vozil, če proti Iranu zaradi kršitev zavez iz jedrskega sporazuma ne bi sprožili posebnega mehanizma za reševanje sporov. Tri evropske države so mehanizem sprožile v torek, po trditvah Nemčije pa ameriška grožnja ni vplivala na to odločitev.
O grožnjah ZDA z uvedbo 25-odstotnih carin je v sredo poročal Washington Post. Po trditvah udeležencev sestanka odbora bundestaga za zunanjo politiko, ki je v visoki tajnosti potekal 8. januarja, naj bi šlo za pogojevanje na ravni visokih predstavnikov obeh vlad.
Na nemškem zunanjem ministrstvu so zatrdili, da grožnja ZDA ni vplivala na odločitev o uvedbi omenjenega mehanizma, ki ga predvideva jedrski sporazum z Iranom. Sprejeli so jo namreč že dan pred sestankom, le da ZDA o tem še niso bile obveščene, je v petek poročala nemška tiskovna agencija dpa.
Mehanizem za reševanje sporov so Nemčija, Francija in Velika Britanija zaradi iranskih kršitev jedrskega dogovora sprožile v torek. V skupni izjavi so zapisale, da jim zaradi kršitev ni preostalo drugega.
Po sporazumu iz leta 2015 naj bi se Iran odpovedal dejavnostim za razvoj jedrskega orožja v zameno za ukinitev gospodarskih sankcij. A ko so ZDA od sporazuma odstopile in vnovič uvedle sankcije proti Iranu, je tudi Teheran postopoma obnovil dejavnosti bogatenja urana. Po več korakih v tej smeri je v začetku leta celo naznanil, da ne bo več spoštoval jedrskega dogovora, saj ocenjuje, da ga ta ne zavezuje več.
Trump svari Hameneja, naj pazi na svoje besede
"Tako imenovani vrhovni vodja Irana, ki ni več tako zelo vrhovni, je izrekel nekaj nesramnih besed na račun ZDA in Evrope. Njihovo gospodarstvo se sesuva in njihovi ljudje trpijo. Moral bi biti zelo pazljiv s svojimi besedami," je v tvitu zapisal ameriški predsednik.
Nato je okrcal Hameneja, da bi morale iranske oblasti "pomagati Irancem, da dosežejo svoje sanje, ne pa da se jih ubija, ker zahtevajo spoštovanje". "Namesto da vodijo Iran proti propadu, bi morali njegovi voditelji opustiti teror in narediti Iran spet velik," je še zapisal.
Ajatola Ali Hamenej se je sicer v petkovem nagovoru opravičil za sestrelitev ukrajinskega potniškega letala, kar je označil za bridko tragedijo, ki pa ne bi smela zasenčiti žrtve ob ameriški likvidaciji iranskega generala Kasema Solejmanija. Ocenil je, da so bili sovražniki Irana veseli zaradi strmoglavljenja letala.
Obtožil je ZDA, da lažejo, ko govorijo, da podpirajo iranske državljane. Tudi če bi jim stali ob strani, bi bilo to zato, da bi jih zabodli s zastrupljenim bodalom, je dejal.
