Kritika predstave Maria v ljubljanski Drami: O ohranjanju upanja v umazanem svetu

Dramo Simona Stephensa Maria, kot jo je na velikem odru ljubljanske Drame zrežiral Janusz Kica , bi lahko nemara označili kot neke vrste »dobro narejeno igro« za današnji čas – v smislu, da imamo opravka s spretno in natančno spisanim besedilom, ki sledi preverjenim matricam učinkovite pisave za široko občinstvo, ter zanesljivo režijo, ki z izkušeno roko sledi predlogi in njeni logiki (celo v nekaterih trenutkih, ko to morda niti ne bi bilo potrebno). Če dodamo še več kot spodobno raven igralskih prispevkov, dobimo všečno, dovolj dinamično in obrtno dodelano uprizoritev, ki ji ni mogoče ničesar posebnega očitati, a hkrati ne v vsebinskem ne v formalnem pogledu ne izstopa iz zglajenih okvirov udobno kratkočasnega meščanskega teatra.