Slovenski urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je tako nedavno opozoril, da lahko zaradi staranja prebivalstva v prihodnje pričakujemo naraščanje potreb in izdatkov za pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. Projekcije kažejo, da bodo potrebe po dolgotrajni oskrbi naraščale še hitreje kot v zdravstvu, in to zlasti od leta 2025 naprej, ko začnejo mejo 80 let prestopati najmnožičnejše generacije. Slovenija v mednarodnih primerjavah zaostaja za javnimi izdatki za dolgotrajno oskrbo in tudi pri deležu storitev na domu, ki so v najrazvitejših državah prevladujoča oblika oskrbe, opozarja Umar.
Tako kot evropska komisija tudi države članice EU ugotavljajo, da je ne glede na pripravljanje predloga zakona o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji še vedno nejasno, kako bodo predvideni ukrepi izboljšali dostopnost in kakovost oskrbe ter njeno stroškovno učinkovitost. Svet EU je zato Slovenijo leta 2019 ponovno pozval k izvedbi reforme zdravstva in dolgotrajne oskrbe.
Trenutni socialni kazalniki v Evropski uniji so sicer pozitivni – brezposelnost je najnižja do zdaj, poleg tega pa je bilo v zadnjih desetih letih sedem milijonov ljudi rešenih revščine in socialne izključenosti. Vendar so neenakosti še vedno prisotne in mnogi se še vedno težko preživljajo. Vsi otroci in mladi nimajo dostopa do kakovostnega izobraževanja ali zdravstvenega varstva. Ženske so še vedno premalo zastopane na delovnem mestu, njihova poklicna pot pa je veliko bolj razdrobljena. Prav tako nam še ni uspelo odpraviti razlike v plačah med spoloma.
Z evropskim zelenim dogovorom predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen je bil oznanjen evropski cilj, da do leta 2050 postanemo prva podnebno nevtralna celina. Ta prehod bo odprl nove poslovne priložnosti, vendar bomo morali pri tem spremeniti svoje proizvodne vzorce, potrošniške navade, načine potovanja in prehrano. To pomeni inovativne in konkurenčne nove industrije, nove vire zaslužka ter razvoj novih znanj in spretnosti.
Zaradi pojava umetne inteligence in robotike se bodo številni poklici spremenili ali celo izginili. Platformno delo in gospodarstvo priložnostnih del že zdaj povzročata motnje v številnih poslovnih modelih. Socialna zaščita v novem svetu dela mora biti zagotovljena tudi – in še posebno – osebam s prekarno zaposlitvijo.
Tako na ravni EU kot na nacionalni ravni je treba sprejeti ukrepe, ki bodo omogočili razvoj naše prihodnje delovne sile. Zagotoviti moramo, da bodo imeli vsi delavci in delavke v EU možnost izkoristiti priložnosti ter se spopasti z izzivi, ki jih prinašajo te spremembe. Inovativno in vključujoče socialno tržno gospodarstvo prihodnosti mora biti osredotočeno na ljudi ter jim zagotavljati kakovostno zaposlitev in primerne plače. Pri tem bo bistvenega pomena vprašanje dostopa do priložnosti za prekvalifikacijo in izpopolnjevanje. V naši Uniji ne sme biti zapostavljena nobena oseba, nobena regija in nobena država.
Nova evropska komisija, ki je nastopila mandat decembra, je že pripravila seznam področij, na katerih bo ukrepanje na ravni EU nepogrešljivo – vendar ukrepi zgolj na ravni EU ne bodo dovolj. Evropske institucije ter voditelji in voditeljice EU so se z razglasitvijo evropskega stebra socialnih pravic novembra 2017 zavezali, da bo pravičnost v središču vsakdanjega življenja državljank in državljanov. Steber, ki ga sestavlja 20 pravic in načel, spodbuja enake možnosti in delovna mesta za vse, poštene delovne pogoje ter socialno zaščito in vključevanje v vseh naših politikah. Zdaj je čas, da se začne ta zaveza tudi konkretno uresničevati. Evropska komisija je začela razpravo z vsemi državami, regijami in socialnimi partnerji EU ter vse deležnike pozvala, naj predlagajo nadaljnje korake in sodelujejo pri prizadevanjih za uresničevanje vrednot evropskega stebra. Rezultati te razprave bodo podlaga za pripravo akcijskega načrta za izvajanje stebra.
Začenjamo z razmislekom o možnem evropskem okviru za minimalne plače. Vsi delavci in delavke morajo prejemati pošteno plačo, ki omogoča dostojen življenjski standard. Preveč zaposlenih v EU še vedno drsi v revščino. Da bi odpravili to težavo, moramo najti skupno rešitev, ki bo spodbujala visoke standarde v zvezi z določanjem plač, obenem pa krepila postopno gospodarsko in socialno konvergenco v EU, spodbujala sisteme kolektivnih pogajanj in upoštevala neodvisnost socialnih partnerjev. Morebitni predlogi bodo temeljili na prepričanju, da bi bilo treba minimalne plače določiti v skladu z nacionalnimi tradicijami, in sicer s kolektivnimi pogodbami ali zakonodajo.
Nedavni dogodki so dokazali, da so svetovni izzivi preveliki, da bi se z njimi soočili sami. To velja tudi za prihodnost trgov dela in njihov prispevek h konkurenčni, trajnostni in pošteni Evropi. Še naprej si moramo prizadevati za najvišje standarde, da bodo lahko vsi Evropejci in Evropejke živeli dostojno in ambiciozno življenje.
Nicolas Schmit je evropski komisar za delovna mesta in socialne pravice.