Zgodbo sem slišal pred najmanj tridesetimi leti in že takrat je zvenela kot tipičen scenarij ameriškega filma o temi pravosodja. S pomembno izjemo: bila je brez pravičnega konca, ki krasi večino hollywoodskih proizvodov. Pripovedoval mi jo je ameriški zdravnik, ki je v tistih časih opravljal prakso v manjšem mestecu srednjega zahoda z vsemi tipičnimi atributi: izstopajočo zgradbo sodišča na glavnem trgu, šerifom, nekaj odvetniškimi pisarnami, črnci na vogalih in peščico bogatašev v ogromnih limuzinah.
Ena takih limuzin je podrla mojega pripovedovalca na prehodu za pešce in mu polomila nekaj kosti; za volanom je sedela lokalna milijonarka, pijana tako, da je komaj...
