Med obiskom Xija bosta državi po napovedih podpisal več milijard ameriških dolarjev vredne dogovore o gradnji infrastrukture okviru kitajske pobude nova svilna pot, ki naj bi spremenili podobo Mjanmara, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Politične in gospodarske reforme, ki jih je Mjanmar uvedel leta 2010, so Zahod prepričale v oživitev odnosov, nasilno vojaško posredovanje proti pripadnikom muslimanske manjšine Rohingya v državi Rakhine leta 2017 pa je privedlo do obtožb o genocidu in zmanjšanju navdušenja Zahoda nad reformami. To je odprlo pot Kitajski, ki ne deli skrbi Zahoda zaradi nasilja nad pripadniki manjšine, in je tako postala nepogrešljiva zaveznica Mjanmara, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V članku za četrtkov mjanmarski časnik Global New Light of Myanmar je Xi pozval k napredku velikih kitajskih infrastrukturnih projektov v Mjanmaru, vključno z globokomorskim pristaniščem in gospodarsko cono v državi Rakhine.
1,3 milijarde ameriških dolarjev vredno globokomorsko pristanišče v Kyaukphyuju bo Kitajsko povezal z Indijskim oceanom. To je tudi eden od glavnih razlogov, zakaj ima Mjanmar ključno vlogo v kitajski pobudi nova svilna pot, s katero želi Peking z infrastrukturnimi projekti po svetu razširiti svoj vpliv.
Kitajska največja trgovinska partnerica Mjanmara
Kitajska v državi načrtuje tudi vzpostavitev železniške povezave s hitrimi vlaki med pristaniščem in v bližini načrtovano gospodarsko cono ob meji s Kitajsko.
Kitajska je sicer največja trgovinska partnerica Mjanmara. Trgovinska menjava med državama je lani znašala 16,8 milijarde dolarjev. Peking pa ima tudi 40-odstotni delež oziroma okoli štiri milijarde dolarjev zunanjega dolga Mjanmara. Milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina in milijone sodov nafte pa vsako leto z naftnih ploščadi v Mjanmaru prepeljejo na Kitajsko.
Med aktivisti za človekove pravice pa obisk Xija vzbuja skrbi, saj se bojijo, da bo posledica kitajskih infrastrukturnih projektov odvzem zemljišč in okoljska škoda, je za dpa dejal analitik David Mathieson.
Kitajska namreč od leta 2010 ocenjuje, da njene gospodarske interese v državi ogrožajo lokalne skupnosti, ki so demokratizacijo države izkoristile za upor proti projektom, ki da povzročajo izseljevanje ljudi in okoljsko škodo. Eden od tovrstnih projektov je bila gradnja jezu Myitsone, ki so jo leta 2011 ustavili in mu je sedanja mjanmarska voditeljica Aung San Suu Kyi takrat nasprotovala. Odkar je na oblasti, pa mu ne nasprotuje več. Ob obisku Xija naj bi v soboto v Yangonu potekali protesti proti vnovičnemu zagonu tega projekta.
Regionalni vodja organizacije Amnesty International Nicholas Bequelin je kritičen zaradi popolne netransparentnosti infrastrukturnih sporazumov, ki jih bodo podpisali med Xijevim obiskom. Opozarja, da se z ljudmi, ki jih bodo prizadeli, niso posvetovali, niti niso poskrbeli za njihovo zaščito.
Po današnjem slovesnem sprejemu in večerji se bo Xi v soboto ločeno sestal na pogovorih z Aung San Suu Kyi in vplivnim poveljnikom vojske Min Aung Hlaingom.
