»Če bo v Libiji obveljala prekinitev ognja, potem mora biti EU pripravljena, da pomaga pri izvajanju in nadzoru te prekinitve ognja, morebiti tudi z vojaki,« je dejal v intervjuju za Spiegel. Evropa se mora namreč naučiti jezika moči, je dodal.
Ob tem je bil Borrell kritičen do vedno večjega vpliva Turčije in Rusije v Libiji, kjer podpirata nasprotujoči si strani. Tudi države članice EU si niso enotne glede podpore v Libiji, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Nemška kanclerka Angela Merkel bo v nedeljo z drugimi voditelji na mednarodni konferenci iskala mirovno rešitev za državljansko vojno v Libiji. Mednarodno priznana vlada v Tripoliju pod vodstvom Fajeza al Saradža, ki nima veliko moči, je obdana s silami odpadniškega generala Kalife Haftarja. General z zavezniki je z vzhoda države razširil svoj vpliv nad večji del države, medtem ko vlada Saradža nadzoruje le manjše dele na severozahodu.
Tako Haftar kot Saradž naj bi prišla v Berlin. Prvi je udeležbo že potrdil. Prav tako so udeležbo potrdili številni drugi voditelji, med drugim turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki podpira Saradža, in njegov ruski kolega Vladimir Putin, ki podpira Haftarja.
Pod okriljem Turčije in Rusije je v ponedeljek v Moskvi že potekalo večurno srečanje, na katerem so oblikovali pogoje premirja. Haftar pa je nato v torek, čeprav se je strinjal z dogovorom, zapustil državo brez podpisa. V pismu Putinu je Haftar sicer izrazil pripravljenost, da se udeleži novih mirovnih pogovorov v Rusiji, so danes sporočili iz Kremlja.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki bo prav tako prišel v Berlin, je dejal, da od srečanja pričakuje napredek v smeri mirovne rešitve, saj so dokumenti že skoraj dokončani. Je pa opozoril, da ne smejo ponavljati starih napak in po konferenci postavljati novih pogojev. Kot izziv je izpostavil, da se Haftar in Saradž nista pripravljena srečati. »Ne želita biti niti v isti sobi,« je dejal.
Vidi pa tudi nekaj razlogov za optimizem. Tako je pozdravil, da je zaenkrat še vedno v veljavi prekinitev ognja, ki je začela veljati pretekli konec tedna. Pozitivno je ovrednotil tudi obisk nemškega zunanjega ministra Heika Maasa pri Haftarju v četrtek.
Za zaplet poskrbela Grčija
Medtem pa je za dodaten zaplet poskrbela Grčija, ki ima že leta več odprtih vprašanj s Turčijo. Grški premier Kiriakos Micotakis je namreč v četrtek zagrozil z blokado evropskega mirovnega dogovora, če bo ostal v veljavi dogovor med Tripolijem in Ankaro o meji na morju. Kritičen je bil tudi do Nemčije, da jih niso povabili na vrh v nedeljo.
Haftar se danes sicer mudi v Atenah, kjer se je že sestal z zunanjim ministrom Nikosom Dendiasom, domnevno pa se bo srečal tudi z Micotakisom. Zunanji minister je po srečanju ponovno zahteval razveljavitev spornega dogovora in da bi morala Nemčija kot gostiteljica v nedeljo vztrajati pri temu.
V Berlinu naj bi se v nedeljo sestale države, ki so vpletene v konflikt v Libiji. A so se že zvrstile nekatere kritike, da določene države niso prejele vabila. Tako je na primer Haftar danes opozoril, da bi se morali konference udeležiti tudi predstavniki Grčije in Savdske Arabije, vlada libijske narodne enotnosti pa na drugi strani poziva, naj se povabi tudi Katar in Tunizijo, poročajo tuje tiskovne agencije.
Nemška vlada se je pri organizaciji konference sicer uskladila z generalnim sekretarjem ZN Antoniom Guterresom, ki skupaj s posebnim odposlancem svetovne organizacije za Libijo Ghassanom Salamejem vodi posvetovanja za mirno rešitev konflikta v tej severnoafriški državi. Po napovedih se bodo dogodka med drugim udeležili predstavniki ZDA, Rusije, Turčije in Evropske unije in sprti libijski strani.
