»Ogromno delamo na področju politik, vključujemo se v procese sprejemanja okoljskih ukrepov doma in v Evropi. Zavedamo se, da se naše okoljske politike dejansko oblikujejo na ravni Evropske unije. Če ta del izpustimo, težko dosežemo maksimalni učinek,« pravi Barbara Kvac.
Mednarodno delovanje jo je zaznamovalo že med študijem. »Delovala sem v mednarodni študentski organizaciji oikos, ki se je ukvarjala s problemom trajnosti na področju ekonomije; zanimal me je predvsem socialni steber trajnosti. Konec 2002 sem dobila priložnost zaposlitve v mednarodni organizaciji Climate Action Network za Srednjo in Vzhodno Evropo. Iz dneva v dan sem podrobneje odkrivala kompleksnost podnebnih sprememb in spoznavala okoljske aktiviste z vsega sveta. Njihova predanost in odločnost, da so spremembe možne, pa visoka strokovnost, so bili zame odločilni motivatorji, da sem ostala na tem področju.«
Dati glas okolju
Okoljski aktivisti? A niso to tisti, ki vedno povzročajo težave? »Okoljski aktivisti so ljudje, ki na težave opozarjajo. Zavedajo se namreč manka, ki ga ustvarja država, ko ne skrbi za našo pravico do življenja v zdravem življenjskem okolju. Zdravo okolje je naša osnova za preživetje, brez tega ne gre, kar pa pogosto pozabimo, sploh ob mamljivih ponudbah podjetij o novih delovnih mestih ali dodatnih površinah nakupovalnih centrov. Okoljevarstvo ni a priori nasprotovanje vsem posegom v okolje, je aktivno opominjanje, da so nekateri posegi pregrobi in da bodo prekomerno obremenili naše okolje ter povzročili tveganje, da ostanemo brez osnove za preživetje,« pojasnjuje Barbara Kvac. »Okoljske organizacije damo glas okolju, ki ga samo po sebi nima, a hkrati tako skrbimo za dobrobit vseh nas: posameznikov, družbe, okolja in narave.«
Pri Focusu ozaveščajo, informirajo, sodelujejo s šolami in občinami, oblikujejo rešitve, raziskujejo. Pripravljajo priročnike, piknike, zbornike in festivale za odrasle in otroke. Ta hip recimo v konzorciju organizacij, ki se ukvarjajo z izobraževanjem, za otroke pripravljajo priročnik z igricami, ki jim bo na zabaven način približal trajnostno mobilnost.
»Pravkar smo začeli z večjim mednarodnim projektom EmPowerMed o energetski revščini na območju Sredozemlja, kar je nadgradnja naše večletne aktivnosti na tem področju. V šestih državah bomo z več kot štiri tisoč gospodinjstvi, ki jih pesti energetska revščina, uvajali praktične ukrepe za boljše življenje. Energetska revščina pomeni, da si gospodinjstvo ne more privoščiti socialno in materialno potrebne ravni energetskih storitev v domu. Usposobili bomo zdravstvene in socialne delavce, kako prepoznati ta problem in se zavedati škodljivih vplivov energetske revščine na fizično in mentalno zdravje.«
V okviru osemletnega projekta CARE4CLIMATE, ki se bo zaključil 2026, bodo vsaj petnajstim občinam v Sloveniji nudili pomoč pri izvajanju skupnostnih projektov na področjih trajnostne mobilnosti, energije, preskrbe s hrano in lokalnega krožnega gospodarstva. »Delo na lokalni ravni nam omogoča hitrejše izvajanje konkretnih rešitev. Recimo z občino Loški Potok sodelujemo pri njihovi nameri, da zgradijo skupnostno sončno elektrarno na javnem objektu,« razlaga Barbara Kvac.
Za spremembe!
Zmag na področju okoljevarstva je praviloma malo. Če pa že so, so majhne. »Naš prvi vidnejši dosežek je bil ukrep, da morajo oglasi za nova vozila navajati porabo goriva in emisije CO2. Z aktivnostjo na mednarodni ravni smo s partnerji dosegli, da je Evropska investicijska banka (EIB) prenehala financirati nove termoelektrarne na premog po Evropi. Obenem ima ta dosežek grenki priokus, saj je bila zadnja elektrarna na premog, ki jo je EIB financiral znotraj Evrope, slovenski TEŠ 6,« dosežke povzema Barbara Kvac.
»Želimo si, da naše delo ne bi bilo več potrebno. Dokler je potrebno, stanje ni v redu. Čeprav včasih vemo, da je nek boj že v naprej izgubljen, vseeno čutimo potrebo, da to povemo na glas. Da opozorimo. Le tako lahko mirno spimo in rečemo, da smo naredili vse, kar je bilo v naši moči. Pri tem svoja stališča vedno oblikujemo na podlagi argumentov in znanosti.«
Z vedno glasnejšimi protesti se okoljevarstvenikom pridružuje tudi širša javnost. »Ljudje v Sloveniji in v Evropski uniji prepoznavajo podnebne spremembe kot enega največjih izzivov današnjega časa. Od tega, kako smelo bomo ukrepali v naslednjih nekaj letih, je odvisno, ali bomo zmožni kot družba preživeti. Da smo prišli na točko, ko javnost zelo jasno zahteva spremembe, je za nas neke vrste uspeh. Problem je pri tistih, ki imajo moč sprejemati odločitve. To so naše vlade,« poudarja Barbara Kvac.
»Resno naslavljanje podnebnih sprememb pomeni bistveni poseg v vse pore našega življenja: v energetiko, promet, življenjski stil posameznikov. Ukrepi bodo prinesli bistveno drugačna razmerja moči in akterji, ki imajo od trenutnega ustroja največ koristi, bodo prikrajšani. Zato se ukrepom upirajo, politiki pa jim sledijo. Upamo, da energija, ki se je vzpostavila z okoljskimi protesti mladih, ne bo pojenjala, in da bomo skupaj dosegli globalne ukrepe, ki so nujni za dobrobit nas in tistih, ki prihajajo za nami.«
