Slovenski biatlonec Jakov Fak se je s 14. mestom na desetkilometrski preizkušnji svetovnega pokala v Ruhpoldingu povsem približal svojemu optimalnemu dometu glede na trenutno tekaško pripravljenost v biatlonski svetovni eliti. Glede na teren strelišča na Bavarskem je s hitrim streljanjem in vsemi desetimi zadetimi tarčami vse naredil skoraj optimalno. Zaostanek 47 sekund gre tako večinoma na račun teka, ki v zgoščeni konkurenci in na razmeroma manj selektivnem terenu s hitro smučino že z vsako sekundo pomeni zdrs na lestvici.
»Ni prav nobena sramota, če v teku izgubiš 45 sekund proti Martinu Fourcadu,« je zaostanek Jakova Faka v primerjavi z najboljšim biatloncem januarske dekade komentiral trener Uroš Velepec. Trener kot velemojster retorike vedno zna najti dober izgovor v primerjavi z velikanom biatlona, ki je danes dosegel okroglo 80. zmago v svetovnem pokalu. Realnost je, da je bil Jakov Fak glede na analitične čase teka z 29. tekaškim časom dneva in tako v okviru povprečja letošnjih boljših dni. Optimistično je, da trend kaže opazen napredek v primerjavi z Oberhofom in bi to lahko nakazovalo obetavno Pokljuko. Majhni zaostanki pa odpirajo novo priložnost na nedeljski zasledovalni tekmi, saj je Fak to zimo dvakrat znova kot že mnogokrat prej dokazal, da je velemojster lovskega dvobojevanja z ramo ob rami. »Jakov ima res super izhodišče,« pritrjuje. Do zmagovalnih stopničk ga loči 35 sekund, kar je časovna razlika v razmerju kazenskega kroga in pol. V tem sprintu je izmed dvajseterice najboljših 45 odstotkov zadelo vseh deset tarč (streljali so statistično slabše kot biatlonke dan prej), kar pa pomeni, da le nadpovprečno streljanje omogoča napredovanje na lestvici.
Podobno sta v teku v primerjavi s slovesom preteklih sezon izgubljala tudi Klemen Bauer (35. mesto) in Rok Tršan (43.). Ekipno je to nadpovprečni dosežek sezone. Tršan je vseh deset tarč zadel še hitreje od Faka, a je imel v smučini zgolj 78. čas teka, kar za nekdanjega tekača ni posebno spodbudno. Bauer, ki je slovel kot eden hitrejših tekačev med biatlonci, je bil tokrat točno na sredini izmed 111 na startu. »Poskušali smo z zelo hitrim uvodnim delom, Rok in Jakov sploh, na koncu je Jakovu zneslo. Klemen je začel nekoliko bolj rezervirano,« je pristop opisoval Velepec. V smučini se je pokazalo, da taktike niso zmogli uresničiti. Vse kaj drugega bo sobotna štafetna tekma, ki je v tej sezoni paradna disciplina. Omenjena trojica z Mihom Dovžanom zmore prav v boju z ramo ob ramo pokazati največ. Očitno se tudi znebijo osebnega pritiska, ki si ga nalagajo na posamičnim tekmah.
Dan je z osemdeseto zmago v svetovnem pokalu zaznamoval Martin Fourcade, ki je bil zgolj 3,1 sekunde hitrejši od rojaka Quentina Fillona Mailleta. »To je nekaj neverjetnega. To je kot rojstni dan. Zelo sem zadovoljen z nastopom. V teku nisem bil tako močan, kot sem pričakoval, vendar v biatlonu ne gre samo za tek. Treba je ujeti pravo razmerje tudi s streljanjem. Sem ponosen, da mi uspeva,« je biatlonsko pravilo pojasnjeval Fourcade. Zanimivo, da mu je odsotnost norveškega tekmeca Johannesa Thingnesa Boeja omogočila, da se je znebil pritiska in znova ujel zmagovalni instinkt. Mimogrede, Pokljuka, prizorišče naslednjega tedna, ni bila nikoli med njegovimi ljubšimi postajami svetovnega biatlona.
