Resolucijo je podprlo 446 poslancev, proti jih je bilo 178, 41 pa vzdržanih. V njej ugotavljajo, da se je glede na poročila in izjave Evropske komisije, Združenih narodov, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ter Sveta Evrope stanje na področju vladavine prava na Poljskem in Madžarskem po sprožitvi 7. člena pogodbe Evropske unije poslabšalo.
Poudarili so, da zaslišanja držav, ki jih v skladu s 7. členom organizira Svet EU, niso niti redna niti strukturirana. Zato so države članice pozvali, naj na obe državi naslovijo konkretna priporočila.
Izrazili so tudi nezadovoljstvo, da na zaslišanjih niso smeli sodelovati, čeprav je parlament začel postopek na podlagi 7. člena v primeru Madžarske. Zahtevali so, da bi moral imeti parlament možnost, da Svetu EU uradno predstavi svoj obrazloženi predlog.
Evropsko komisijo so pozvali k uporabi vseh orodij, ki jih ima na razpolago za preprečitev kršenja skupnih vrednot. Resolucija poudarja tudi potrebo po mehanizmu EU na področju demokracije, pravne države in temeljnih pravic, ki ga je predlagal parlament.
Zver: To so dvojna merila
Evropski poslanec iz Slovenije Milan Zver (EPP/SDS) je v sredini razpravi o resoluciji poudaril, da je ne podpira. "Na Madžarskem ni tveganja za hujše kršitve evropskih vrednot, zato predložene resolucije, ki je polna subjektivnih in arbitrarnih ocen, ne podpiram. Dejstva demantirajo resolucijo. Srednjeevropska univerza še vedno deluje, a brez privilegijev, (...) medijski prostor pa je bolj pluralen kot v drugih državah članicah," je pojasnil.
"So države v uniji, v katerih ubijajo novinarje, koruptivno črpajo evropska sredstva, so države, kjer ne vračajo po krivici zaplenjene lastnine niti po 75 letih, perejo denar za teroriste, uprizarjajo montirane sodne procese in zapirajo vodje politične opozicije. Pa se osrednje institucije ne zganejo. To so dvojna merila, in to ne prispeva k trdnosti unije," je poudaril.
Evropski parlament je septembra 2018 začel postopek za sprožitev 7. člena pogodbe EU proti Madžarski. Od Sveta EU je zahteval ukrepanje, da madžarskim oblastem prepreči kršitev temeljnih vrednot EU. V primeru Poljske je Evropska komisija decembra 2017 zahtevala ukrepanje EU zaradi zaznanega ogrožanja neodvisnosti sodstva. Evropski parlament se je v resoluciji, sprejeti marca 2018, s komisijo strinjal o tveganjih za vladavino prava na Poljskem. Skrajni ukrep v postopku 7. člena je sicer odvzem glasovalnih pravic.
Septembra in decembra 2019 sta potekali zaslišanji madžarske vlade pred Svetom EU, poljske oblasti pa so se zagovarjale trikrat med junijem in decembrom 2018.
