Kot je na facebooku zapisal Štumpf, je Zore zanj "maksimalni poštenjak, tako v moralnem kot tudi duhovnem pogledu". "Nekateri bi radi, da bi škofje delali čudeže, delamo po najboljši volji, znanju in močeh," je zapisal in Zoretu izrekel solidarnost.
"Vsak škof je pri svojem delu in odločanju svoboden, zato ne more biti suženj vseh mogočih mnenj in zahtev, tudi če so predstavljene kot še tako 'svete' ali 'pravične'; vsak škof je omejen s svojim zdravjem, časom, svojimi močnimi in šibkimi točkami. Ker je samo človek, ne more delati čudežev. Tako nadškof Zore kot vsi škofje, sem prepričan, da delamo po svojih najboljših močeh in z najboljšim namenom," je še zapisal.
V Dovolj.je Štumpfa izpostavili kot svetlo izjemo
V omenjeni iniciativi so sicer Štumpfa izpostavili kot svetel primer znotraj Cerkve na Slovenskem pri spopadanju s problematiko spolnih zlorab. Štumpf glede tega navaja, da v škofiji Murska Sobota izvajajo ničelno toleranco do vseh anomalij, jih odpravljajo ter duhovnike usmerjajo na določila kanonskega prava, smernice papeža Frančiška in navodila Slovenske škofovske konference (SŠK).
Kot je zapisal, mu je hudo za vse žrtve, ki trpijo zaradi spolnih zlorab, kakor tudi za tiste duhovnike, ki so bili "krivo ovadeni in so postali žrtve negativnih namer posameznikov ali civilnih iniciativ". "Iz lastnih izkušenj vem, da ti postopki trajajo zelo dolgo in je pri tem treba upoštevati strokovne službe. Zato je popolnoma razumljivo, da se tudi v ljubljanski nadškofiji ne morejo rešiti vsi primeri kar čez noč," pravi.
Sicer pa, kot je zapisal, podpira "dobronamerno in konstruktivno delo civilnih iniciativ, strokovnih služb in tudi posameznikov". Zato bo še naprej sodeloval z njimi, kakor tudi z Ekspertno skupino za reševanje primerov spolnih zlorab pri SŠK, za katero sicer v Dovolj.je zahtevajo, da jo SŠK razpusti.
V Civilni iniciativi Dovolj.je so namreč v sredo na novinarski konferenci predstavili svoj pogled na preprečevanje in razkrivanje spolnih zlorab v Cerkvi. Kot so povedali, po 11 mesecih svojega dela spoznavajo, da v Cerkvi na Slovenskem prihaja "do sistemskega prikrivanja spolnih zlorab in njihovega zavestnega pometanja pod preprogo". Zato so k odstopu pozvali Zoreta in vrhovnega predstojnika Misijonske družbe - lazaristov Tomaža Mavriča. Slednjemu očitajo, da se je neustrezno odzval na obtožbe glede domnevnih spolnih zlorab duhovnika Jožeta Planinška.
V SŠK so sicer očitke o prikrivanju spolnih zlorab danes še enkrat obširneje zavrnili. Kot so med drugim zapisali, škofje pri svojem ravnanju upoštevajo vsa določila državne in cerkvene zakonodaje. "Vsak škof, duhovnik in pastoralni delavec je dolžan pristojnim državnim ustanovam naznaniti vsak sum, indic ali informacijo o spolni zlorabi (ne glede na čas dogodka), s katero je soočen pri ali v zvezi z opravljanjem verske dejavnosti, in sicer v najkrajšem možnem času. Dokler ni sum utemeljen, je pastoralni delavec umaknjen iz pastoralnega dela z otroki in mladoletnimi," so zapisali.
Kot so poudarili, tudi ne držijo nekatere trditve, da škofje nočejo odpraviti zastaralnih rokov za primere domnevnih spolnih zlorab, za katere ni mogoče začeti civilnih in cerkvenih postopkov: "Škofje so pri svojem delu zavezani načelom pravne države in zastaralnim rokom, ki veljajo po državni zakonodaji. V primeru cerkvenih postopkov pa velja, da jih vse primere obravnava Kongregacija za nauk vere, ki lahko po lastni presoji (in ne na pobudo škofov) zastaralni rok odpravi."
