Ob omembi mesnega sira sicer marsikdo ne goji pretirane simpatije, verjetno tudi zato, ker le malokdo ve, kako in iz česa je ta zadeva čudnega imena sploh pripravljena. Ime je namreč zavajajoče, saj na prvi pogled neugledne rezine pečene štruce sploh ne vsebujejo sira. Še bolj hecno je v nemško govorečih deželah, kjer temu pravijo leberkäse, jetrni sir, čeprav v njem praviloma ni niti jetrc (kaj šele sira). Ampak jetrca so (v nasprotju s sirom) v mesni sir nekoč verjetno zares dodajali in če prav pomislimo, ni pravega razloga, da jih pri pripravi ne bi dodali tudi dandanes. Zakaj je v imenu v vsakem primeru omenjen sir, bi lahko razpravljali v nedogled, ampak verjetno ima to opraviti z obliko in mehko teksturo, lahko ga odrežemo kakor rezino sira… Mesna štruca, ki po videzu in teksturi rezin nekoliko spominja na posebno salamo ali hrenovke, nima ne s prvo ne z drugimi ničesar skupnega. Razen golega dejstva, da gre za jed iz mletega mesa. Predvsem je mesni sir veliko uglednejša in okusnejša ter manj mastna delikatesa – če je seveda pripravljena pravilno. Rahlost in nekako gobasto mehkobo pri mesnem siru namesto s prebitkom maščobe namreč dosežejo z dodatkom zdrobljenega ledu, ki se v pečici stali in v mesu za seboj pusti drobne mehurčke. Pri postopku izdelave je zato največjega pomena urnost, saj se led vse do pečice nikakor ne sme odtajati. Mesni sir je seveda najboljši sveže pečen, ki ga lahko po izvirni šegi postrežemo s svežim kruhom, žemljami ali prestami in gorčico ter hrenom. Podobno pravzaprav, kot se spodobi na mizo položiti hrenovke ali kranjsko klobaso. Ampak mesni sir se prileže tudi s krompirjem, rižem, polento, popečeno zelenjavo in drugimi prilogami ter z različnimi omakami, denimo gobovo. Nemcem ga spomladi ni nerodno obložiti s pečenimi šparglji, na koščke narezanega vmešajo v različne sezonske solate – krasno se poda denimo k motovilcu ali radiču s krompirjem. Rezine mesnega sira marsikdo speče na žaru, pri naših severnih sosedih pa jih radi panirajo in ocvrejo ter ponudijo s pečenim krompirjem. V zimskem času pa se močno prileže pripravljen po tokratnem receptu, četudi smučarijo spremljate le iz domačega naslanjača.

Smučarska ponvica z mesnim sirom

400 g kakovostnega mesnega sira, 40 g prekajene slanine, 2 čebuli, 3 jušne žlice oljčnega olja, 400 g krompirja, morsko sol, sveže zmlet pisani poper, 250 g pora, 2 papriki (lahko različnih barv), 1 lonček kisle smetane (na sobni temperaturi), manjši šopek peteršilja, šopek drobnjaka, žličko sladke mlete paprike.

Krompir olupimo in narežemo na manjše kocke. Mesni sir narežemo na manjše kocke ali trakove, slanino pa nasekljamo na drobno. Čebulo olupimo in narežemo na kolobarje. V večji ponvi segrejemo 2 žlici olja in na njem skupaj močneje popražimo mesni sir, slanino in čebulo. Praženo mešanico predevamo na krožnik in pustimo na toplem. V ponev, ki je ne brišemo, vlijemo še 1 žlico olja, ga segrejemo in na njem med občasnim potresanjem ali nežnim mešanjem počasi pečemo krompir približno 20 minut. Medtem očistimo ter na majhne koščke narežemo por in papriko ter ju dodamo krompirju. Po 10 minutah primešamo še praženo mesno mešanico. Solimo in popramo ter začinimo z mleto papriko. Na hitro še enkrat popečemo, posujemo s sesekljanim peteršiljem in takoj postrežemo s kislo smetano, pomešano z nasekljanim drobnjakom.