Prvi mesec v letu pomeni nov začetek tudi za vrtove, še posebno za zelenjavne, saj delo na njih zahteva strukturiran urnik. Ne glede na to, ali si bomo letos vrt uredili prvič ali pa želimo ohraniti starega, je prvo vrtno opravilo v letu načrtovanje gredic. Te preprosto zrišemo na skico, na kateri označimo razporeditev vrtnin in mesecev ter čas setev in rasti.
Gredice brez škodljivcev in bolezni
Kolobarjenje pomaga ohranjati rodovitnost tal, preprečuje širjenje bolezni, prisotnost škodljivcev in plevela. Navadno izberemo štiriletni kolobar, kar pomeni, da se vrtnine v štirih letih vsako leto premaknejo za eno poljino. Načrt oziroma skica bodočega plodnega vrta naj bo razdeljena na tri dele. Na prvi del, ki ga bomo s hlevskim gnojem pognojili spomladi, sejemo vrtnine, ki jih lahko gnojimo neposredno, to so zelenjadnice (cvetača, ohrovt, listnati ohrovt, zelje), plodovke (paradižnik, paprika, kumare, jajčevec, buče, bučke, melone, lubenice), korenovke (le zelena in pastinak) ter stročnice (v poštev pridejo por, visok stročji fižol in zgodnji krompir).
Na drugem delu, ki smo ga s hlevskim gnojem pognojili lani, pridelujemo zelenjadnice, ki neposrednega gnojenja s hlevskim gnojem ne prenesejo, na primer blitvo, špinačo, korenček, peteršilj, redkvico, rdečo peso, redkev, kolerabico, solatnice in čebulnice. Tretji del vrta pa imamo lahko rezerviran za grah, fižol, lečo, bob, čičeriko, česen in čebulo.
Ko pripravimo načrt vrtnin glede na potrebe po hranilih, jih razvrstimo še glede na dobre in slabe sosede. Kot vemo, si nekatere vrtnine medsebojno pospešujejo rast, izboljšujejo okus in se varujejo pred boleznimi in škodljivci, nekatere pa druga na drugo učinkujejo ravno nasprotno. Rast si pogosto ovirajo rastline iz iste botanične družine, te navadno napadajo iste bolezni in škodljivci, zato raje oblikujemo mešani posevek. Sprva določimo glavno kulturo, ki bo na gredici dlje časa, in potem poiščemo njej primerne sosednje rastline. Nekaj prostora namenimo tudi za koristne rastline, med katere spadajo zelišča in cvetlice.
Kup drugih opravil
Zemljo, ki v teh dneh ne leži pod snežno odejo, prekopljemo in jo pustimo v kepah. Ko se bo spomladi začela tajati, bo tako bolj drobna, lažja za obdelovanje in rodovitnejša. Če v zraku ni preveč vlage, prezračimo kleti in ostale prostore, kjer shranjujemo ozimnico. Pri semenih preverimo, ali so še kaliva. To naredimo tako, da semena namočimo v vodo, tista, ki bodo splavala na površje, niso več uporabna. Obenem vse seme še razkužimo s pripravki, ki niso premočni in jih lahko iz čebule, česna in zelišč pripravimo sami doma.
Pregledati in popraviti je treba tudi orodje. Lesene dele, kot so ročaji in držaji, operemo z malo vode in pobrusimo z brusnim papirjem, da zgladimo površino, lakirani površini se izognemo. Ko z njih očistimo prah, temeljito vtremo laneno olje in ga pustimo delovati pol ure, nato jih prebrišemo s čisto krpo. Kovinske dele orodja pri lopatah, grabljah, motikah in drugih predmetih, ki jih bomo kmalu ponovno uporabljali, pa rje in umazanije najlažje očistimo z žičnato krtačo. Pri tem ne pozabimo, da nam kovinsko orodje ne bo veliko v pomoč, če ne bo nabrušeno. Ali za to poskrbimo z ročnim ali električnim brusom, ni toliko pomembno kot to, da si med opravilom nadenemo zaščitna očala.
