Redki med nami se obveznosti lotijo takoj, večina ljudi z obveznostmi zavlačuje do zadnjega trenutka. Od delanja domačih nalog, učenja, odgovarjanja na službene e-maile, oddajanja poročil do pomivanja posode in pospravljanja stanovanja – zavlačujemo do zadnje minute. Odlašanje ali prokrastinacija, kot temu rečejo s tujko, je ravnanje, ki je nasprotno od marljivosti, prekrastinacije. Pri slednji gre za opravljanje obveznosti takoj, brez zavlačevanja tudi, če ne gre za nujno reč.

Zavlačevalci si krepijo spomin

David Rosenbaum, profesor psihologije na kalifornijski univerzi v Riversidu, je prepričan, da sta obe obliki vedenja enako škodljivi. Jasno je, da tisti, ki zavlačujejo, v zadnjem trenutku pogosto zaradi pomanjkanja časa obveznost opravijo malomarno in površno. Rosenbaum pa je ugotovil, da tudi tisti na drugi strani spektra – marljiveži, ki vse postorijo takoj – pri svojem delu zaradi naglice enako pogosto delajo napake. V opravljanje svojih obveznosti pogosto vložijo več energije, kot bi bilo nujno, čemur bi se lahko izognili s preudarnim načrtovanjem. Zavlačevalci s svojim ravnanjem za razliko od marljivežev krepijo svoj spomin, saj si morajo zapomniti, kaj vse je še treba postoriti.

Če bo zavlačevalec kopico neprebranih službenih sporočil pustil nedotaknjeno (najmanj) do naslednjega dne, bo prekrastinator takoj prebral in odgovoril na vsak e-mail, četudi ve, da je večina sporočil nepomembnih in da bi pošiljatelji na odgovor zlahka počakali do naslednjega dne. Pogosto za tovrstne opravke potrošijo energijo, ki bi jim kasneje, ob resnično važnih obveznostih bolj prišla prav.

Zakaj se nekateri ljudje opravkov lotijo takoj? Rosenbaum je mnenja, da se je mnogim težko upreti nemudnemu opravljanju obveznosti zato, ker uživajo v občutku, da so opravili vse in so brez obveznosti. Ljudje, ki ravnajo tako, so pogosto zelo vestni in zagnani posamezniki z veliko energije. Slabost pretirane marljivosti je v tem, da v naglici pogosteje pride do napak. Nekoliko zavlačevanja pri odgovarjanju na e-poštna sporočila pošiljateljem nakazuje na to, da smo si vzeli čas za premislek, kar lahko včasih izpade bolje kot takojšen odgovor.

Psihologi so si enotni, da ima prekrastiniranje svoje prednosti, a ne za vsako ceno. Če torej sodite med tiste, ki vse opravijo takoj, si včasih vendarle pustite kakšen opravek za kasneje.