Prvi letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo je koreograf in plesalec Milko Šparemblek (1928), ki se uvršča v svetovni vrh baletnih in plesnih umetnikov. Dosedanji ustvarjalni opus tega najstarejšega še aktivnega koreografa na svetu obsega več kot sto petdeset baletnih, opernih in dramskih predstav, bil je tudi direktor newyorške Metropolitanske opere, direktor baleta Gulbenkian v Lizboni ter direktor lyonskega in zagrebškega baleta. »O umetnosti plesa in umetnosti nasploh razmišlja kot o zelo potrebni vsenavzoči nadstavbi, ki plemeniti banalnost vsakdanjosti. Njegov izvirni slogovni izraz je tako samosvoj, da ga ne more opredeliti nobena plesnoteoretična ali plesnozgodovinska oznaka,« piše v utemeljitvi.
Z veliko nagrado pa je upravni odbor Prešernovega sklada ovenčal tudi fotografa Stojana Kerblerja (1938). »Kerbler je s svojo skromnostjo, ljubeznijo in odgovornostjo do sočloveka postavil visoka merila čiste črno-bele analogne fotografije in vzpostavil referenčni okvir humanistične fotografske senzibilnosti in estetike za prihodnje rodove,« je njegov neponovljivi opus opisala komisija. Avtor motivov za svojo socialno, dokumentarno in interpretativno fotografijo ni našel širom po svetu niti ni nikoli fotografiral ekscesnih situacij, temveč je ustvaril nepozabne, tople podobe neizbežnega toka vsakdanjika, posebno pozornost pa je posvetil življenju haloških ljudi.
Vrhunske zareze v družbo
Male nagrade Prešernovega sklada gredo letos akordeonistu in skladatelju Luki Juhartu za umetniške dosežke zadnjih treh let, med drugim za skladbo Unleashed, prevajalki Suzani Koncut za njene zadnje prevode francoskih literarnih in teoretskih besedil, denimo romana Cona Mathiasa Énarda, ter igralki Nini Ivanišin za vloge Antigone, Francke, Nežke in Agate Schwarzkobler na odru ljubljanske Drame, pa tudi za zunajinstitucionalne avtorske projekte. Za izjemne oblikovalske dosežke zadnjih treh let prejme nagrado Prešernovega sklada tudi Nejc Prah, ki je dal med drugim podobo 33. grafičnemu bienalu, v zgodovinsko slovenskega filma je zarezal režiser Rok Biček z dokumentarnim filmom Družina, kostumograf Alan Hranitelj pa nagrado dobi za razstavo Vzporedni svetovi.
»Kultura in vsi, ki delujete znotraj tega polja, osmišljate našo družbo, ne samo za nazaj, temveč tudi v prihodnosti. A vaši umetniški presežki, ki ustvarjajo fundament tega, iz česar moramo, smemo in tudi želimo izhajati, so včasih zanemarjeni,« je ob bližajočem se kulturnem prazniku povedal kulturni minister Zoran Poznič. Spomnil je še, da je v usklajevanju tudi dolgo pričakovani zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture.
V fokusu delo, ne spol
Nova predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada, dramaturginja Ira Ratej, je ob izteku mandata poročala o delu odbora, ki je med drugim sodeloval pri zasnovi novega zakona o Prešernovih nagradah, izbral novo vizualno podobo sklada ter razširil nabor nagrajenih umetniških področij; komisiji za književnost, glasbo, uprizoritvene umetnosti ter likovne in novomedijske umetnosti sta se pridružili še komisija za avdiovizualne umetnosti ter za oblikovanje in arhitekturo. Na vprašanje o enakovredni zastopanosti spolov med nagrajenci – že oba prejemnika Prešernove nagrade sta moška – je odgovorila, da se je odbor med pripravo zakona strinjal, da naj bi bila v strokovnih komisijah in odboru spola zastopana enakovredno, z »ženskimi kvotami« pri nagradah pa se ne strinjajo. »Te niso zakonsko predpisane, temveč so zgolj priporočilo. Kandidate in kandidatke za nagrade presojamo zgolj po njihovem delu, to naj bo nagrajeno ne glede na njihov spol,« je bila odločna.
Nad proslavo na predvečer Prešernovega dne, kjer bodo nagrade tudi podelili, bo režijsko bedel Vito Taufer. Njegova zamisel se opira na Prešernovo Zdravljico in sporočilo te napitnice: »Gre za obred, kjer se slavi novo vino, torej nova vera, novo upanje, nov smisel… Zato si prestavljam to prireditev kot raznoliko, gledalcem prijazno. V duhu Prešerna bo tudi ironična, kritična, skušala bo prinesti nekaj veselja,« je sklenil.
