Werner Brozović: Delal sem tudi v tovarni paštet

Werner Brozović, letnik 1970, je plod hrvaško-slovenske zveze, očeta Hrvata iz Selc in mame Slovenke, zasavske odbojkarice, ki je zunaj sezone prišla na odbojkarski turnir na morje. Se zaljubila in preselila na morje. Zato ni čudno, da je bila prva pesem, s katero je še v osnovni šoli prvič javno nastopil, Na planincah sončece sije. Na prireditvi ob dnevu žena je bilo. Čeravno je končal tudi srednjo glasbeno šolo (smer harmonika), je sprva nameraval postati ladijski kapitan, a je po dveh letih zapustil pomorsko fakulteto in se podal v estradne vode. Sprva je pel v hrvaškem jeziku in snemal za Jugoton (kasneje Croatia Records), potem pa je hrvaške skladbe prevedel v slovenščino in postal slovenski pevec. S 197 centimetri višine je vsekakor eden višjih in bolj trdoživih na sceni. Werner letos slavi 30 let profesionalne kariere. In res mu je ime Werner, poimenovan je bil po nemškem turistu, ki je redno letoval v Selcah in se je tistega poletja ponudil, da bo novorojencu, ki je bil še na poti, krstni boter. »Zato sem dobil ime Werner, a lahko bi bil tudi Mende. Njegovo polno ime je bilo namreč Werner Mende, pri čemer se ni vedelo, kaj je priimek,« se spominja dileme iz mladosti pevec, ki je bil zadnja leta najprej v rumenih medijih zaradi ozkih kopalk, ki so več odkrivale kot razkrivale, potem pa zaradi orjaškega sponzorskega nakazila Slovenskih železnic na njegov račun.