Calhoun prevzema položaj od vmesnega glavnega izvršnega direktorja Grega Smitha, ki je začasno nasledil odstavljenega Dennisa Muilenburga, pod čigar vodstvom se je Boeing zapletel v številne težave. Najhujši sta bili dve odmevni letalski nesreči, v katerih je umrlo 346 ljudi in po katerih so svetovni regulatorji prizemljili vse modele 737 max, dokler se ne odpravijo težave, ki so povzročile nesreči.
Napake so bile ogromne in sistemske, krivda pa se lahko porazdeli tudi med kongresnike in vlado v Washingtonu. Kongres vladi ne da dovolj denarja za učinkovito regulacijo letalske industrije in Zvezna uprava za letalstvo se je pri potrjevanju novih letal zanašala na podjetje. Pred dnevi so prišla v javnost elektronska sporočila med zaposlenimi pri Boeingu, v katerih se norčujejo iz procesa, zveznih regulatorjev in lastnih inženirjev ter zagotavljajo, da sami s temi letali ne bi šli nikoli v zrak.
Calhoun želi vsa ta sporočila dati v javnost, čeprav tvega, da bo ugled Boeinga s tem še bolj okrnjen. Veliko je tudi finančno breme, saj je podjetje izpostavljeno tožbam sorodnikom žrtev nesreč, za ublažitev škode letalskim družbam po prizemljitvi pa je dal Boeing na stran 12 milijard dolarjev. Nesreči v Indoneziji in Etiopiji je povzročil sistem za uravnavanje višine letala, iz katerega so se zaposleni po objavljeni elektronski pošti sodeč norčevali.
Calhoun je zaposlenim sporočil, da je vrnitev letal 737 max v zrak glavna prioriteta podjetja v letošnjem letu, poudaril pa je tudi nujno potrebo po obnovi zaupanja v podjetje. »Številni deležniki so upravičeno razočarani in te odnose moramo popraviti,« je sporočil. Dodal je, da morajo delati v skladu z najvišjimi standardi varnosti in kakovosti. Delnice Boeinga so se od marca lani, ko je prišlo do prizemljitve 737 max, pocenile za 22 odstotkov. Po Calhounovem pismu so se podražile za okrog odstotek na okrog 333 dolarjev.
Calhoun je bil v nadzornem odboru Boeinga od leta 2009, pred in še med tem tem pa na raznih visokih položajih pri General Electricu. Predsednik nadzornega odbora je postal oktobra lani, decembra pa se umaknil v pričakovanju prevzema položaja glavnega izvršnega direktorja.
Boeing bo vodil s plačo 1,4 milijona dolarjev na leto, pri čemer je upravičen tudi do letne vzpodbude v višini 180 odstotkov plače in dolgoročnih vzpodbud do 500 odstotkov plače ter še dodatnih milijonov za to in ono, kar mu je potrdil nadzorni odbor.
Razen z letali 737 max ima Boeing težave tudi z modelom 777X in vojaškim tankerjem KC-46, ki se soočata z zamudami. Vesoljsko plovilo Starliner pa je decembra lani skrenilo s smeri na poti do Mednarodne vesoljske postaje (ISS) in moralo pristati brez opravljene naloge.
