Kubrickov prelomni film, za katerega je scenarij napisal z Arthurjem C. Clarkom, se dotika vprašanj človeškega razvoja, vloge tehnologije in umetne inteligence. Kot pravi Simon Popek, vodja filmskega programa v CD, obstaja vrsta razlogov, zakaj si ga je treba ogledati še enkrat – in to na velikem platnu: »Ker gre za mitski film, ki tudi petdeset let po nastanku navdihuje ustvarjalce; ker je pravilno napovedal mnoge tehnične inovacije, ki so se kasneje uresničile; ker je vizualno osupljiv tudi brez pretiranih specialnih efektov, kakršne poznamo danes, in ker so posebni učinki tudi sicer tako naravno vključeni v Kubrickovo umetniško strategijo, da še danes ne izpadejo zastarelo,« našteva. »Ker gre za edinstveno zvočno in glasbeno izkušnjo, ker se boste morda prvič zavedeli, kako strašljiva je v kinu tišina, in ker vsebuje najbolj znamenit montažni rez v zgodovini filma, ki gledalca iz prazgodovine prestavi v daljno prihodnost.« gb
Z Odisejo proti prihodnosti
V soboto bodo v Cankarjevem domu (CD) zavrteli filmsko klasiko Stanleyja Kubricka2001: Odiseja v vesolju (1968). To bo tudi uvodni dogodek tematskega festivala Slovenija 2050 , ki bo namenjen razmislekom o prihodnosti in bo v nadaljevanju med drugim obsegal različna predavanja, pogovore in razstave, njegov osrednji dogodek pa bo velika gledališka koprodukcija 2020 po motivih besedil Yuvala Noaha Hararija v režiji Ivice Buljana.

Kubrickova mojstrovina 2001: Odiseja v vesolju velja za enega najvplivnejših filmov v zgodovini. (Foto: Park Circus/Warner Bros)