Kritika predstave Karaoke na Mali sceni MGL: Neobvezujoča čustvena »terapija«
V repertoarni okvir Mestnega gledališča ljubljanskega se krstna uprizoritev Karaok vpisuje s tematskimi impulzi sodobnosti in formo glasbenega gledališča. Slednjo razvija gledališče predvsem v všečno dostopni maniri na velikem odru, zato je premik na Malo sceno, tudi ob poznavanju avtorjevega doslejšnjega dela, obetal drznejši pristop k žanru in njegovi podobi. Še zlasti ker Jure Novak svojo znanstvenofantastično glasbeno dramo postavlja v kontekst distopične prihodnosti in s tem spodbudi referenčni okvir futuristične vizije, ki prinaša oster pogled na sedanjost. Zato je nenavadno, kako izrazito je odrski milje Karaok svet lahkotne, nereflektirane in preproste današnjosti.
V Karaokah čustvenost ni ponujena le kot razlog, zaradi katerega se odrski liki še upirajo »krasnemu novemu svetu«, temveč z njo uprizoritev prekriva tudi okornost in nejasnost svoje kompozicije (ne)srečnega sveta. (Foto: Peter Giodani)
Kritični okvir materializira v enostavnem nasprotju nove stvarnosti »očrvičene« in srečne družbe ter treh nestandardiziranih obstrancev, ki Črva za srečo ne želijo ...
