Že takoj na začetku novega leta je manjši preplah na finančne trge vnesla novica, da je bil ubit poveljnik iranske revolucionarne garde Al Kuds Kasim Sulejmani. Krepitev napetosti med ZDA in Iranom ter pomisleki o novi vojni na Bližnjem vzhodu so dvignili ceno severnomorske nafte brent na več kot 70 dolarjev, kar je največ po septembrskih napadih na rafinerijo v Savdski Arabiji. Novica o smrti iranskega poveljnika je povzročila tudi močan skok cene zlata. Cena unče zlata je v začetku preteklega tedna porasla za 3,7 odstotka in pri ceni 1610 dolarjev dosegla sedemletni vrh. Zlato, ki velja za varno zavetje vlagateljev ob višjih geopolitičnih tveganjih, je sicer v trendu rasti že od konca lanskega novembra, v enem letu pa je pridobilo 21 odstotkov vrednosti.
Strah je hitro popustil, saj napadi niso povzročili motenj v proizvodnji in dobavi tekočega zlata. Poleg tega je Iran pred četrtkovim bombardiranjem ameriškega vojaškega oporišča v Iraku opozoril Američane, tako da žrtev povračilnega napada ni bilo. Z zmanjšanjem trenj so si trgi hitro opomogli, cena za sodček nafte pa je teden končala celo 5,3 odstotka nižje.
V Evropi je Eurostat objavil podatke o letni inflaciji evrskega območja ter brezposelnosti. Letna stopnja inflacija je decembra v evrskih državah znašala 1,3 odstotka, kar je najvišja vrednost v zadnjih šestih mesecih, vendar je še vedno pod ciljno stopnjo inflacije Evropske centralne banke (blizu, a rahlo pod dvema odstotkoma). Stopnja brezposelnosti držav članic EU se je v novembru znižala na 6,3 odstotka, kar je najmanj v tem tisočletju. Hkrati je anketni indeks prihodnje proizvodne in storitvene aktivnosti (PMI composite) držav evrskega območja decembra zrasel na 50,9, kar je najvišja vrednost v zadnjih štirih mesecih. Gospodarstvo evrskih držav se je tako konec leta na račun stabilnega storitvenega sektorja oddaljilo od stagnacije. Še vedno pa se pod vplivom brexita ter trgovinskih sporov nadaljuje krčenje proizvodnih dejavnosti. Za spodbudne novice je poskrbela še nemška industrijska proizvodnja, ki je novembra glede na predhodni mesec zrasla za 1,1 odstotka, krčenje na letni ravni pa je bilo najmanjše po marcu.
Po drugi strani so za manj optimističen zaključek tedna poskrbele objave iz ZDA. Ameriško gospodarstvo je namreč decembra ustvarilo 145.000 novih služb, kar sicer predstavlja desetletno nepretrgano rast zaposlovanja, a je to manj od pričakovanj. Hkrati je bila tudi rast plač nižja od pričakovane.
Med zmagovalci preteklega tedna je sicer proizvajalec električnih vozil Tesla, ki je v preteklem tednu pridobil 8,4 odstotka vrednosti, v zadnjega pol leta pa se je njegova borzna vrednost podvojila. Tržna kapitalizacija je tako zrasla na 86 milijard dolarjev, kar je več, kot znaša skupna tržna vrednost njegovih ameriških rivalov General Motors in Ford. S tem je postal tudi ameriški proizvajalec avtomobilov z zgodovinsko najvišjo borzno vrednostjo. V lanskem letu so pri Tesli proizvedli 367.500 vozil oziroma 50 odstotkov več kot leto prej. Vlagatelji so pozdravili tudi odprtje nove Tesline tovarne na Kitajskem, kjer bodo še januarja dokončali proizvodnjo prvih električnih vozil.
